Spoznavna obdelava besedila in razvijanje bralne pismenosti

1. Spoznavna obdelava besedila in razvijanje bralne pismenosti Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Janez Justin Pedagoški inštitut, Ljubljana Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

2. Zakaj razvijati bralno pismenost pri mladih generacijah? • Bralno pismeni pridobivajo iz besedil (tekstov) informacije, ustvarjajo si predstave o svetu in pridobivajo znanje o njem.

3. Učno besedilo • Izjemno pomemben vir znanja. • Do 18. leta: 20-25.000 tisoč strani učnih besedil. • Didaktično in razvojno-psihološko naj bi bilo učno besedilo prilagojeno bralcem.

4. Ena od hipotez • Za učence s slabšim učnim uspehom (pri geografiji) je značilno manj učinkovito samostojno učenje iz učnega besedila.

5. Kaj je bralna pismenost? • Je konstrukt, sestavljen iz: inteligentnosti učencev, predhodno pridobljenega semantičnega (generičnega) znanja, motiviranosti, specifične sposobnosti (veščine) za spoznavno obdelavo besedil itd.

6. Še neka hipoteza • Ko se učno manj uspešni in v povprečju bralno manj pismeni učenci samostojno učijo iz učbeniškega besedila, je učinkovitost njihovega učenja iz besedil bolj odvisna od značilnosti teh besedil, kot pa je od značilnosti besedil odvisna učinkovitost učenja tistih učencev, ki so v povprečju bralno bolj pismeni.

7. Manj kakovostno besedilo • pomanjkljiva sintaktična urejenost in premišljenost, manj pomenske koherentnosti in kohezivnosti, manjša spoznavna dostopnost glavnih pojmov, pomenska okvarjenost, eliptičnost, manj učinkovita (psihološka, didaktična) prilagojenost besedila itd.

8. Rezultati - 1

9. Interpretacija • Rezultati bolj uspešnih učencev so se takrat, ko so brali manj kakovostna besedila, poslabšali približno za toliko, kot so se v tem primeru poslabšali rezultati manj uspešnih učencev. • Manj kakovostna besedila predstavljajo enako močno oviro za obe skupini učencev.

10. Kako poteka spoznavna obdelava besedil • A. Mentalne predstave o delih besedila v njihovi dobesednosti. • B. Mentalne predstave o nizu propozicij v besedilu. • C. Mentalne predstave o situaciji, na katero se nanaša besedilo (mentalni model situacije).

11. Koherentnost in premišljenost • Veščino iskanja nosilnih premis (prisotnih in odsotnih) je treba razvijati ob premišljenih in koherentnih besedilih. • Koherentno učno besedilo - premise sestavljajo mrežo, v kateri so vsa vozlišča med seboj povezana • Premišljeno učno besedilo – osnovne premise, ki imajo obliko iz pojmov sestavljenih propozicij, so v njem zlahka dostopne in sestavljajo mrežo s povezanimi vozlišči. • Ne dovolj premišljeno besedilo - prisotne premise težko identificirati, odsotne premise težko izdelati (s strani besedila ni pravih navodil ali pa bralec do njih nima spominskega dostopa.

12. Metoda kritične obdelave besedila • Usposabljanje učencev za prepoznavanje skritih propozicij, ki so ključne za pomen besedila. Metoda vprašanj in odgovorov (Graesser, Clark). • »Slovenski …polki so bili na soški fronti najpogumnejši. Več kot dvakrat močnejša italijanska vojska te fronte v enajstih ofenzivah ni mogla prebiti.« • Odstavek, sestavljen iz dveh povedi. Po sklepalni vstavitvi argumentacijskega veznika »zato« odlomek narekuje dodatno propozicijo. Skrita propozicija: Pogum slovenski polkov je bil vzrok za neuspeh Italijanov.

13. Predstave o situaciji • Mnoga učna besedila – tako kot mnoge naloge iz raziskave PISA – zahtevajo od bralca, da izpelje sklepe, ki imajo obliko nepopolnega silogizma ali entimema. Pogoj: učenci/dijaki morajo izdelati manjkajoče premise. Te premise so praviloma izpeljane iz generičnega védenja o svetu (generic world knowledge). • “To grlo je rdeče. (Grlo je rdeče, če je vneto.) Torej je to grlo vneto.”

14. Posebna oblika opornega védenja • Védenje o značilnih sosledjih dogodkov, dejanj, pojavov v družbah in kulturah. • Okvir (Minsky): Hierarhična mreža vozlišč in relacij. Zgornja vozlišča so stabilna (nanašajo se na tisto, kar se vedno zgodi v stereotipični situaciji). Na nižjih ravneh so reže (slots), ki jih izpolnjujejo trenutne okoliščine. • Zgleda: jutranji odhod v šolo ali službo, stavka, volitve.

15. Druge oblike • Scenarij (Schank, Abelson) - niz dogodkov, ki jih kultura kodificira (kulturno znanje). • Zgled: Obisk koncerta klasične glasbe, večerja v restavraciji. • Shema (R. Anderson) – standardni nizi dejanj ali ravnanj • Zgled: Niz dejanj, potrebnih za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.

16. Sklepalne sheme (navidez formalno - logične) • (i) Če prvo, potem drugo (p → q; protasis→ apodosis). • Vendar prvo. • Torej tudi drugo. • (ii) Če prvo, potem drugo. • Vendar ne drugo. • Torej ne prvo. • (iii) Ne hkrati prvo in drugo. • Vendar prvo. • Torej ne drugo. ……………… ……………..

17. V resnici logično – semantične • (i) Če je dan, je svetlo. • Vendar je dan. • Torej je svetlo. • (ii) Če je dan, je svetlo. • Vendar ni svetlo. • Torej ni dan. • (iii) Ne more biti hkrati dan in noč. • Vendar je dan. • Torej ni noč. -------

18. Primer iz učnega besedila • Tekstilna industrija: “Tekstilna industrija je počasi zgubljala svoj vodilni položaj, vendar je z večanjem obratov in modernizacijo (posebno konfekcija, pletenine) še vedno pomemben izvoznik svojih proizvodov.”

19. Pogoj za razumevanje sintagme “zgubljanje vodilnega položaja” • (c) Če proizvodnja ni moderna, je izvoz otežen. • Proizvodnja ni bila moderna. • Izvoz je bil otežen. • (b) Če proizvodnja ni moderna, izdelki niso kakovostni. • Proizvodnja ni bila moderna. • Izdelki niso bili kakovostni. • (a)Če izdelki niso kakovostni, jih je na (tujih) tržiščih (zaradi hude konkurence) težko prodati. • Izdelki niso bili kakovostni. • Na tujih tržiščih jih je bilo težko prodati.

20. PISA, TIMSS, PIRLS • Tudi ko učenci in dijaki rešujejo naloge iz raziskav PISA, TIMSS, PIRLS, morajo izpeljati veliko število tovrstnih implikativnih sklepanj, vezanih na generično védenje o svetu.

21. Zakonitost spoznavne obdelave besedil • Bolj so besedila eliptična, več generičnega in postopkovnega védenja mora bralec uporabiti. • Učenci/dijaki tega védenja ne morejo pridobivati takrat, ko so soočeni z zelo eliptičnimi besedili, katerih razumevanje je bolj odvisno od implicitnih kot od eksplicitnih premis.

22. Metodični napotek • Generično védenje o zgradbi besedil in sposobnost za rabo sklepalnih postopkov razvijamo na besedilih, ki so premišljena, urejena, koherentna in niso pretirano eliptična ali pomensko okvarjena. • Če učenec med spoznavno obdelavo takšnih besedil uporabi več semantičnega védenja, več generičnega védenja o svetu in več ustrezenih (pragmatičnih, logično-semantičnih) sklepalnih postopkov, ga besedila v spoznavnem smislu “nagradijo”. Motivacija!

23. Še neko postopkovno védenje • Nekatera besedila vsebujejo argumentacijo • Osnovna zgradba argumentacije (Toulmin): trditev osnova: dejstva, podatki itd. utemeljitev opora zavrnitev kvalifikator (omilitev/omejitev trditve)

24. Metodični napotek • Učenec učinkovito obdela argumentacijska besedila, če je poprej usvojil zgradbo argumentacije. • Ugodno okolje za usvajanje le-te: besedila, v katerih je argumentacijska zgradba zlahka prepoznavna.