Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

1. Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja OSNOVNA ŠOLA KUZMA Kuzma 20 Bralne aktivnosti – NEKAJ ČARNEGA ZA UŠESA IN DOMIŠLJIJO IZVAJALCI: Ingrid Pojbič, Vida Zrim in Katja Šafer Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

2. Moto: VSAKA PRAVLJICA, ZGODBICA IN PESEM NAS BO POPELJALA V NESKONČNOST DOMIŠLJIJE DO OČARLJIVOSTI GIBANJA IN PLESA.

3. NAMEN • Specifika romskega okolja (nezmožnost zaznavanja dvojine v govorni izreki; sporazumevanje v domačem okolju poteka izključno v romščini; težave pri nerazumevanju in obnovi prebranega; težave pri vključevanju v družbo). • Vzpodbujanje želje po razumevanju bralnih vsebin z vzpodbujanjem radovednosti, kaj se skriva za platnicami knjig. • Namenska in ciljna vzpodbuda romskih otrok k čutenju in razumevanju besed, z vzporednim odpravljanjem stiske, ki nastane ob spontanem in namenskem govornem izražanju. • Čutenje prebranih vsebin se pri omenjenih aktivnostih prenaša v plesno in gibalno izražanje, ki je romskih otrokom zagotovo bolj pripomoglo k razumevanju besedišča in k smelosti in čutenju govornega izražanja.

4. Cilji: • Pridobivanje pozitivnega čustvenega in razumskega razmerja do slovenskega jezika. • Pridobivanje pozitivnega razmerja do slovenske kulture, saj jim branje umetnostnih besedil pomeni stik z izkušenjskimi vzorci kulture in možnosti za estetsko uživanje stvarnosti. • Spontano in načrtno obvladovanje slovenskega jezika z večjo motivacijo za vse štiri sporazumevalne zmožnosti (predvsem pa govorjenje in branje). • Čutenje možnosti povezovanja področja beseda in gib. • Vzpodbujanje k bralni pismenosti z razumevanjem bralnih vsebin. • Krepitev samozavesti, samopodobe.

5. ZANIMIVOSTI DIDAKTIČNO-METODIČNEGA POTEKA • Bralne dejavnosti so potekale v začetku meseca junija, in sicer tri popoldneve po pet šolskih ur. • Prvi dan smo izvedli v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti (tudi ob pomoči knjižničarjev), drugi dan v romskih naseljih, tretji dan pa v šoli. • V omenjene dejavnosti smo povabili tudi starše romskih otrok, ki so se dobro vključevali in so kazali interes za branje, poslušanje in poustvarjanje zgodbic.

6. ANALIZA IZVEDBE IN DOSEŽKOV • Odziv na bralne dejavnosti je bil zelo dober, celo nad pričakovanim. Sledili smo zastavljenim ciljem bralnih dejavnosti. • Učenci so bili motivirani za delo, prav tako njihovi starši. • Branje z učitelji in starši skupaj v romskem naselju je imelo še poseben moment in učinek.

7. REFLEKSIJA • Dober, pozitiven vtis in bogata izkušnja za učence in njihove starše ter nedvomno tudi za učitelje. • Veseli smo bili dobregaodziva na sodelovanje s strani romskih otrok.

8. DILEME/PREDLOGI ZA NAPREJ • V prihodnosti si želimo, da bi podobne bralne dejavnosti še organizirali in tako pripomogli k večji vzpodbudi, predvsem romskih učencev, k bralni pismenosti, razumevanju prebranega in odpravljanju njihovih preprek pri govornem nastopanju, branju ter pri vključevanju romskih otrok v družbo. • Strokovni delavci romskim učencem nudimo dostop do knjig in ostale literature, vendar pa imajo težave z začetno motivacijo za vstop v knjižnico, poseganje po knjigah … pa tudi z vračanjem sposojenih knjig nazaj v knjižnico.

9. UTRINKI 1. dan – OBISK POKRAJINSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI (predstavitev knjižnice, njenih oddelkov, način izposoje, razvrstitev knjig, sodelovanje pri pravljično-bralni uri)

10. UTRINKI 2. dan – DELAVNICE V ROMSKIH NASELJIH (branje drug drugemu, branje skupaj s starši, učitelji, razgovor o prebranih vsebinah …).

11. UTRINKI 3. dan - DELAVNICE V ŠOLI: Poustvarjanje prebranih vsebin (govorno in gibalno)