Projekt WATERLOSS –

1. Projekt WATERLOSS – Orodje za podporo odločanju pri izboru ukrepov za zmanjšanje neprodane vode (NRW)

2. Projekt WATERLOSS – Orodje za podporo odločanju pri izboru ukrepov za zmanjšanje neprodane vode (NRW) Doc. dr. Primož Banovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

3. 2 klic programa MED (www.programmemed.eu) Os 2: Protection of the environment and promotion of a sustainable territorial development through involvement of Med bodies ensuring the valorization of water resources. Cilj 2.1: Ohranjanje ter izboljšanje naravnih virov ter naravne dediščine z učinkovito rabo vodnih virov. Trajanje 36 mesecev (1. junij 2010 – 31. maj 2013) Vodilni partner: Univerza v Solunu 9 partnerjev iz 6 držav Predstavitev projekta

4. Projekt WATERLOSS – slovenski partnerji: • Univerza v Ljubljani, FGG (orodje za podporo odločanju) • Regionalni razvojni center Posavje • Komunalno podjetje Velenje (pilotni primer)

5. Države partnerjev • Grčija: Aristotle University of Thessaloniki • Grčija: Municipal Enterprise for Water Supply and Sewerage in Kozani • Francija: Conseil General des Pyrenees Orientales • Francija: Departement de l’Herault • Ciper: Water Board of Nicosia • Slovenija: Regionalni razvojni center Posavje • Slovenija: Univerza v Ljubljani • Španija: Metropolitan Area of Barcelona • Italija: Autorita di Bacino dei Fiumi Liri-Gargliano-Volturno

6. Cilji projekta • Glavni cilj projekta WATERLOSS je bil razvoj metodologije za nadzor nad neprodano vodo v vodovodnih sistemih z implementacijo sledečih dejavnosti: • Z opredelitvijo vodne bilance v vodovodnih sistemih, ki sodelujejo v projektu. • S pregledom skupine indikatorjev , kjer so se upoštevali že obstoječi IWA indikatorji. Za potrebe projekta so se razvili še novi indikatorji. • Z razvojem orodja za podporo o odločanju, kjer je glavni rezultat seznam ukrepov, ki so prednostni za odpravo neprodane vode, prilagojen regionalnim razmeram za posamezno državo.

7. Namen projekta – slovenski partner • Izdelava orodja za podporo odločanju pri identifikaciji ukrepov za zmanjševanje neplačane vode • DSS je dostopen na www.vokas.si/waterloss). • Pristop : • izdelava posameznih komponent orodja za podporo odločanju • povezava komponent v celoto • testiranje sistema znotraj konzorcija

8. Aktivnosti razdeljene na 5 delovnih sklopov: DS1 – sodelovanje , DS2 – vodenje projekta in sodelovanje med partnerji, DS3 – pregled delovanja VS in ocena neprodane vode, DS4 – razvoj DSS orodja in identifikacija ustreznih ukrepov za zmanjševanje izgub, DS5 – uporaba DSS orodja na testnih območjih (VS). Aktivnosti pri projektu

9. Aktivnosti pri projektu Povezava med delovnimi sklopi 3, 4 in 5

10. DS1 – Sodelovanje z deležniki in informiranje Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil priprava in razširjanje informacij o tematiki projekta in njegovih rezultatih ter predstaviti aktivnosti projekta širšemu krogu končnih uporabnikov. Glavni namen je osvestiti uporabnike o neprodani vodi, katere so glavne komponente neprodane vode in zakaj je tako pomembno, da se zmanjša količina neprodane vode. Aktivnosti pri projektu

11. DS2 – Vodenje projekta in sodelovanje med partnerji Vsak delovni sklop je vodil posamezni partner, koordinacijo projekta kot celote pa je opravil vodilni partner AUTH (Aristotle University of Thessaloniki). Aktivnosti pri projektu

12. DS3 – Pregled delovanja in ocena vodovodnih izgub Glavni cilji delovnega sklopa DS3: Spremljati indikatorje delovanja vodovodnih sistemov, ki sodelujejo v projektu WATERLOSS. Oceniti delež neprodane vode v vodovodnih sistemih. Pripraviti katalog spremenljivk in novih kazalnikov učinkovitosti. Vodilni partner za DS3 – Univerza v Solunu, metodologija: modificiran niz indikatorjev po IWA metodologiji benchmarkinga Aktivnosti pri projektu

13. DS4 – Razvoj DSS orodja in priprava ustreznih ukrepov za zmanjševanje izgub Prvi del delovnega sklopa DS4 je vodil in koordiniral DH (Department of Herault). Njihova skupina je razvila bazo možnih ukrepov v tesnem sodelovanju z UL (Univerzo v Ljubljani). Drugi del DS4 je koordinirala UL in pod njenim vodstvom se je naprej pripravila podatkovna baza. V naslednji fazi je potekal intenzivni razvoj aplikacije DSS. Aktivnosti pri projektu

14. DS5 – Uporaba DSS orodja na testnih območjih Metodologije in aplikacija DSS, ki je bila razvita v sklopu projekta, se testira v izbranih pilotnih območjih oziroma pripadajočih vodovodnih sistemih ali delih vodovodnih sistemov. Vsa izbrana testna območja, so dovolj velika, da so zagotovljeni ustrezni ponovljivi pogoji. Aktivnosti pri projektu

15. Dejanske izgube – sistemski pristop

16. Navidezne izgube sistemski pristop

17. Dovoljena neobračunana poraba

18. Standardizacija pristopov na področju zmanjšanja vodnih izgub (osnova: metodologija IWA) Upoštevanje specifičnosti med različnimi državami EU na sredozemskem območju Španija (Barcelona) – rast porabe, ena največjih naprav za razsoljevanje morske vode v Evropi; Italija (Casserta) – velik obseg naplačevanja računov (do 30%), velike izgube na Grčija (Kozani) – zastarelost sistema, upravljanje s tlaki; Francija (Parpignan) – kraje vode iz hidrantov, izgube vode na priključkih svinčene cevi; Ciper (Nikozija) – prehod iz občasne oskrbe s pitno vodo na stalno oskrbo s pitno vodo, rezervoarji na strehah, razsoljevanje morske vode; Slovenija – z več vidikov specifična država - na primer letno povprečje padavin (vodni viri) presega vsa obravnavana področja Nekatere skupne karakteristike: sezonska nihanja porabe vode Projekt WATERLOSS

19. Standardizacija pristopov na področju zmanjšanja vodnih izgub (osnova: metodologija IWA) Upoštevanje specifičnosti med različnimi državami EU na sredozemskem območju Španija (Barcelona) – rast porabe, ena največjih naprav za razsoljevanje morske vode v Evropi; Italija (Casserta) – velik obseg naplačevanja računov (do 30%), velike izgube na Grčija (Kozani) – zastarelost sistema, upravljanje s tlaki; Francija (Parpignan) – kraje vode iz hidrantov, izgube vode na priključkih svinčene cevi; Ciper (Nikozija) – prehod iz občasne oskrbe s pitno vodo na stalno oskrbo s pitno vodo, rezervoarji na strehah, razsoljevanje morske vode; Slovenija – z več vidikov specifična država - na primer letno povprečje padavin (vodni viri) presega vsa obravnavana področja Nekatere skupne karakteristike: sezonska nihanja porabe vode Projekt WATERLOSS

20. SPECIFIČNOSTI SLOVENIJE: Sprejeta uredba o oskrbi s pitno vodo (88/2012), ki opredeljuje (17. člen) tudi postopke zmanjšanja vodnih izgub; Aktualna vprašanja vezana na predlagano evropsko direktivo o koncesijskih razmerjih (Directive of the European Parliament and of the Council on the award of concession contracts – 2011/0437; Aktualna vprašanja vezana na oblikovanje cen in pokrivanje stroškov oskrbe s pitno vodo. Projekt WATERLOSS

21. Predstavitev stanja na področju obvladovanja izgub vode iz vodovodnih sistemov v RS Seznanitev z izkušnjami nekaterih upravljalcev vodovodnih sistemov v RS Seznanitev z načinom upravljanja z vodnimi izgubami v Italiji Seznanitev z rezultati projekta WATERLOSS in orodji, ki so bili izdelana v okviru projekta Izobraževanje potencialnih uporabnikov za uporabo teh orodij. Namen delavnice

22. HVALA ZA POZORNOST