ŠOLA ZA RAZLIČNE UČENCE – TO ZMOREM TUDI JAZ OTROCI Z MAS V OSNOVNI ŠOLI

1. ŠOLA ZA RAZLIČNE UČENCE – TO ZMOREM TUDI JAZ OTROCI Z MAS V OSNOVNI ŠOLI Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer Cankarjeva cesta 10 Vodja projekta: Vida Klun Člani projektne skupine: Alenka Tancoš, Marjetka Vidovič, Sanja Kovačič, Nelica Petek, Marija Kašič, Tanja Zanjkovič, Metka S. Sarjaš, Natalija Šparakl, Natalija Recek Janžekovič, Mojca Hrnčič, Mateja Štefanec

2. Razlogi: • Na naši šoli izobražujejo učenci z MAS v programu s prilagojenim izvajanjem • in DSP, v prilagojenem programu z NIS in v posebnem programu vzgoje in • izobraževanja. • Pogostost MAS se je v zadnjih desetletjih povečala celo za dvajsetkrat in • predstavlja najhitreje naraščajočo razvojno motnjo. • V šolski praksi smo strokovni delavci ugotavljali, da obstoječi programi z • Navodili za prilagojeno izvajanje… ne zadostujejo posebnim potrebam otrok • z MAS, prav tako pa ta skupina otrok ni opredeljena kot posebna • skupina otrok s posebnimi. • Šolski programi so usmerjeni v doseganje standardov znanj, za otroke z • MAS pa bi morali vključevati tudi cilje s področja socialnih veščin, • komunikacije, imaginacije, vedenja, učenja igre, skrb zase idr. • Za tako strokovno delo smo učitelji strokovno premalo usposobljeni in • potrebujemo dodatna znanja. • .

3. Ker je motnja doživljenjska, večina otrok potrebuje posebno • skrb vse življenje. • Ker so otroci zelo heterogena skupina, s kompleksno in heterogeno • etiologijo ter genetsko osnovo, sama obravnava zahteva multidisciplinarni • pristop in timsko obravnavo strokovnjakov različnih strok. • Reven inteligentnosti ne zagotavlja skladnih učnih dosežkov in • prav tako ne prilagojenega vedenja. • V Pomurju ni ustreznih zdravstvenih inštitucij, zato se morajo našo otroci • vključevati v obravnavo v druge regije, nekateri se prvič vključijo v • obravnavo ob vključitvi v osnovno šolo.

4. Zakonske podlage - Zakon o osnovni šoli - Pravilnih o posodabljanju vzgoje in izobraževanja - Letni delovni načrt Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer Cilji projekta - Načrtovati in izvajati učenje in poučevanje za otroke z MAS tako, da jim bomo zagotovili optimalen izobraževalni in psihosocialni napredek in razvoj, kjer poleg akademskih znanj spodbujamo razvoj socialnih veščin in kompetenc, ki bodo otrokom omogočile čim večjo samostojnost in socialno vključenost - Izboljšati kakovost vzgojno – izobraževalnega dela in življenja. - Oblikovati priporočila za delo. Metodo raziskovanja: Akcijsko raziskovanje.

5. Spoznanja in ugotovitve • V učnih programih za otroke z MAS je potrebno spodbujati funkcionalnost • in uporabo usvojenih veščin ter standarde znanj dopolniti s cilji, ki bodo • zadovoljevali njihove posebne potrebe s področja socialnih spretnosti in • kompetenc, komunikacije, čustvovanja, opismenjevanja, vedenja, govora, igre, • domišljije. • Usmerjeni moramo biti v vzpostavljanje takšnega učnega okolja, ki bo otroku • zagotavljalo pogoje za optimalen razvoj. • Kompenzirati je potrebno tiste primanjkljaje, ki bodo otroku omogočili, da se • bo znašel v širšem družbenem okolju in osvetliti tista področja, ki mu bodo • omogočila, da se bo lahko v okolju uveljavil. • Pomembna je čim zgodnejša diagnoza in vključitev v terapevtsko obravnavo. • Za vsakega otroka z MAS je potrebno pripraviti IP s cilji, organizacijo dela, • prilagoditvami, kjer naj bodo opredeljeni tudi načini za sprotno ocenjevanje • otrokovega napredka, kar pomeni tudi sprotno prilagajanje in dopolnjevanje • IP potrebam otroka. Pri oblikovanju programa naj sodelujejo tudi starši in • otrok.

6. Pri otroku z MAS je potrebno identificirati tiste metode in oblike dela, ki mu • olajšujejo učenje, in tiste, ki ovirajo učenje, ter upoštevati to pri delu. • Pri delu kombiniramo različne metode in oblike dela (strukturirano ali • strateško poučevanje, učenje strategij reševanja nalog, direktno poučevanje – • jasno določeni cilji, pravila, koraki , povezave med pojmi, kar zahteva • modeliranje, demonstracijo, povratne povratne informacije, vodeno • izvajanje, multisenzorno učenje. • Težko sledijo verbalnim navodilom in si ne zanjo predstavljati praktičnega • izida pri učenju novih veščin npr. vožnja s kolesom, učenje fizičnih veščin, še • posebej, če imajo težave s posnemanjem, razumevanjem navodil in • posploševanjem ter težko naučeno prenesejo v druge podobne situacije. • Le z oblikovanjem lahko postopa spreminjamo otrokove veščine in vedenja, • da bi dosegli zastavljen cilj.

7. Poleg specialnih pedagogov je potrebno v izvajanje pomoči otroku z MAS • vključiti tudi druge izvajalce, glede na posebne potrebe otroka oz. vrsto in • intenziteti motnje – logopeda (področje govora in jezika), • psihologa (čustveno opismenjevanje ter sekundarne težave otroka, analiza • vedenja, interpretacija intelektualnih sposobnosti), socialnega pedagoga • (odprava težav na področju vedenja). • Timsko delo strokovnih delavcev in sodelovanje s starši usklajuje šolska • svetovalna služba, ki se povezuje tudi z zunanjimi inštitucijami. Pomembno • vlogo ima tudi pri poklicni orientaciji. • Starši naj bodo dejavno vključeni v sodelovanje s šolo – navodila za delo, • svetovanje. Tudi strokovni delavci šole od staršev lahko veliko izvemo o • samem otroku. Skupaj s starši je potrebno vrednotiti tudi cilje, ki smo jih • zapisali v IP.

8. ZAKLJUČEK Z izvajanjem inovacijskega projekta smo izboljšali kvaliteto učenja in poučevanja ter življenj otrok z MAS. Z odprto in bolj fleksibilno organizacijo dela se je povečala individualizacija in diferenciacija učnega dela, avtonomija strokovnih delavcev, uveljavljamo vseživljenjsko učenje. Poleg globalnih ciljev poudarjamo osebne učne cilje, individualne poti posameznika, ki ustrezajo njegovim sposobnostim, potrebam in interesom, hkrati pa z akcijskim raziskovanjem šolskega polja vnašamo v šolski prostor inovativnost, raziskovanje lastne prakse, kar pomembno vpliva na razvoj pedagoške prakse, osebno rast strokovnih delavcev in sooblikovanje sprememb na globalni ravni. Zapisala: Vida Klun