SODOBNI IZZIVI DRŽAVLJANSKE VZGOje : mulTIKULTURALIZEM , PLURALIZEM IN PATRIOTIZEM

1. SODOBNI IZZIVI DRŽAVLJANSKE VZGOje:mulTIKULTURALIZEM, PLURALIZEM IN PATRIOTIZEM 3. Pogovor o domoljubju MLADI IN INSTITUCIJE DEMOKRACIJE mag. Mitja Sardoč Pedagoški inštitut ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

2. SODOBNI IZZIVI DRŽAVLJANSKE VZGOJE Predstavitev problemov, dilemin izzivovdržavljanskevzgojev sodobnipluralnidružbitervlogein pomenakultiviranjadržavljanskihvrlin v okvirujavnegašolanja. • Uvodni del: predstavitev osnovnih problemov in temeljnih vprašanj, s katerimi se soočajo sodobne teorije državljanske vzgoje; • Osrednji del: • razvojsodobnegapojmovanjadržavljanstva in državljanskevzgoje; • identifikacijatemeljnihdržavljanskihvrlin [kritičnomišljenje/javnarazumnost, toleranca in medsebojnospoštovanje, patriotizem]; • pregledposameznihmodelovdržavljanskevzgoje oz. kultiviranjadržavljanskihvrlin. • Sklepni del: uskladitev dveh idealov sodobne demokratične družbe (državljanska enakost in enakost spoštovanja)

3. Kontekst preučevanja – empirična raven Na empirični ravni kontekst preučevanja državljanske vzgoje označujeta dva trenda: • pozitivni: • demokratizacija širšega evropskega prostora; ter • globalizacija kulture človekovih pravic. • negativni: • paradoks demokracije oz. vse manjše udeleževanje v procesih demokratičnega odločanja; • nezaupanje v učinkovitost in pravičnost delovanja demokratičnih institucij; • ksenofobni nacionalizem in verska nestrpnost, rasizem itn.

4. Kontekst preučevanja – TEORETIČNA raven Na eni strani splošno sprejeto soglasje o integracijski vlogi državljanstva kot političnega pojmovanja posameznika in ideala »dobrega«državljana kot polno sodelujočega člana politične skupnosti ter o vlogi in pomenu javnega šolanja v kultiviranju državljanskih vrlin. Državljanaje potrebnooblikovatitako, da boustrezaloblikivladanja pod kateroživi. Kajtivsaka oblast imaposebnooblikoosebnosti, kijo le-ta oblikuje in ohranja. (Aristotel, uvod v VIII. knjigo Politike) Družbamoraprivzgoji »svojih« otrokposebnopozornostnamenitipredvsemnjihovivlogikotbodočihdržavljanov in s tem takopomembnimstvarem, kot so njihovousvajanjezmožnostizarazumevanjepolitičnekulture, zasodelovanje v njenihinstitucijah […] ternjihovemurazvijanjupolitičnihvrlin[…](John Rawls, PoliticalLiberalism)

5. Kontekst preučevanja – TEORETIČNA raven Na drugi strani so v središču razhajanj o državljanski vzgoji v sodobni pluralni družbi tako med strokovnjaki, snovalci politik in pedagoškimi delavci različni pogledi in nesoglasja na tri ločena vprašanja, in sicer: • kako obsežni so lahko cilji javnega šolanja na področju državljanske vzgoje; • katere so temeljne državljanske vrline, ki jih povezujemo z idealom »dobrega« državljana kot polno sodelujočega člana politične skupnosti; ter • kako uskladiti dva ideala sodobne demokratične družbe, in sicer ideal državljanske enakosti ter ideal enakosti spoštovanja oz. zagotavljanje enakosti ter sprejemanje različnosti.

6. SODOBNO POJMOVANJE DRŽAVLJANSTVA Državljanstvokotpolitičnopojmovanjeposameznikavsebujedvatemeljnavidika, in sicer [i] vertikalnodimenzijo; določa razmerje med posameznikom in državo oz. politično skupnostjo. [ii] horizontalnodimenzijo. določa socialno, kulturno in psihološko razmerje med člani politične skupnosti ter zagotavlja občutek medsebojne povezanosti.

7. TRIJE VIDIKI DRŽAVLJANSTVA Obe dimenziji statusa državljanstva, ki nam omogoča dostop do institucij demokracije, se tako nanašata na tri temeljne elemente državljanstva, in sicer • vprašanje pripadnosti (kdo ima status državljanstva v določeni politični skupnosti); • vprašanje temeljnih pravic in svoboščin, ki opredeljuje pravice državljanov kot članov politične skupnosti; ter • vprašanje državljanskih vrlin, ki naj jih imajo državljani kot člani politične skupnosti.

8. Uskladitev dveh idealov demokratične družbe Konvencionalno razumevanje uskladitve ideala državljanske enakosti ter ideala enakosti spoštovanja temelji na dveh [egalitarnih] predpostavkah, in sicer • status državljanstva ter s tem povezane pravice in svoboščine temeljijo na zagotavljanju enakosti članov politične skupnosti (predpostavka deskriptivne enakosti); ter • vse pripadnike politične skupnosti ne glede na njihove razlike, npr. spol, starost, rasa, etnična pripadnost, veroizpoved oz. svetovno-nazorska usmerjenost, itn. je potrebno obravnavati enako (predpostavka moralne enakosti).

9. PROBLEMI SODOBNEGa pojmovanjaDRŽAVLJANSTVA – tradicionalna kr. Neposrednost različnih problemov in izzivov, s katerimi se soočajo sodobne pluralne družbe ter teoretična kompleksnost različnih vidikov državljanstva kaže na dve ločeni kritiki na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva. Na eni strani se soočamo s kritikami, da je na pravicah utemeljeno pojmovanje državljanstva neučinkovitooz. da vodi v moralni kolaps, socialno fragmentacijo ter vsesplošno erozijo medsebojnih odnosov, kar negativno vpliva na stabilnost, enotnost in kohezivnost sodobne pluralne družbe. Hkrati se soočamo s kritikami, da razširitev statusa pravic, ki jih imajo člani politične skupnosti(civilne,politične,socialneinkulturne pravice) negativno vpliva na zagotavljanje enakosti ter enakosti spoštovanja.

10. PROBLEMI SODOBNEGa pojmovanjaDRŽAVLJANSTVA – sodobna kr. Na drugi strani pa se soočamo z dvema med seboj povezanima kritikama, ki ju na pravicah utemeljeno pojmovanje državljanstva oz. uskladitve demokratičnega ideala državljanske enakosti in liberalnega ideala enakosti spoštovanja naslavlja multikulturalizem. Po eni različici kritike multikulturalizma je ta model državljanstva nujen,ne pa tudi zadosten pogoj za uresničevanje državljanske enakosti in zagotavljanje enakosti spoštovanja v sodobni pluralni družbi. Druga različica je v svoji kritiki na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva oz. modela uskladitve zahteve po zagotavljanju enakosti in zahteve po enakosti spoštovanja veliko bolj neizprosna, saj trdi, da vodi ta model uskladitve enakosti in različnosti v asimilacijo in marginalizacijo vseh tistih, ki niso del družbenega ali kulturnega mainstreama.

11. Spremembe v pojmovanju državljanske vzgoje Enotnostin stabilnostsodobnihpluralnihdružbniodvisnazgolj in samo od pravičnostinjenega institucionalnegaokvira, temvečtudi od državljanskihvrlinčlanov politične skupnosti. Brezdržavljanov, kiimajotelastnosti, poudarjajorazličnistrokovnjaki, se sposobnostuspešnegadelovanjasodobnihpluralnihdružb in njihovegainštitucionalnegaokvirapostopomazmanjšuje. Razvojtegavsebinskegapodročjakaženadvevrstisprememb, kistazaznamovalisodobnerazprave o državljanskivzgoji, in sicer: [i] spremembapojmovanja; ter [ii] spremembapristopa.

12. SPREMEMBA POJMOVANJA Najpomembnejša sprememba v pojmovanju državljanske vzgoje se nanaša na premik od izključnega pomena poudarjanja pravičnosti sodobne pluralne družbe in njenega institucionalnega okvira k vlogi in pomenu državljanskih vrlin. Državljanska vzgoja ni samo vprašanje učenja osnovnih podatkov o inštitucijah in postopkih političnega življenja temvečvključuje tudi kultiviranje dispozicij, vrlin in pripadnosti, ki sopovezane s prakso demokratičnega državljanstva. (Will Kymlicka)

13. SPREMEMBA PRISTOPA Sprememba pristopa predstavljaprecejšnjorazširitevpodročjadržavljanskevzgojetakogledenavsebinokakortudigledenavključenostrazličnihoblikvzgoje in izobraževanja, saj to vsebinskopodročje v velikimeripresegaokoljeformalnegaprocesašolanja. Ciljvzgojedržavljanovvplivana to, katerepredmetepoučujemo, kako se jihpoučuje in v kakšnihvrstahučilnic. V tem smisluvzgojazadržavljanstvoniosamljenapodmnožicakurikula, temveč je eden od ciljevtemeljnihciljev oz. načel, kioblikujejocelotenkurikul. (Will Kymlicka)

14. DRŽAVLJANSKE VRLINE Katere so temeljne državljanske vrline, ki jih je potrebno kultivirati pri državljanih kot polno sodelujočih članih politične skupnosti in kakšno je razmerje med njimi? • Na eni strani imamo t.i. »minimalistično«državljansko vzgojo, kjer je cilj primarno kultiviranje tolerance in pripadnosti skupnosti/patriotizma; • Na drugi strani imamo t.i. »maksimalistično«državljansko vzgojo in s tem povezano pojmovanje državljanskih vrlin. Najpomembnejši cilj je kultiviranje kritičnega mišljenja in deliberativne odličnosti ter medsebojnega spoštovanja.

15. KAKO NAPREJ? Osnovni problem državljanske vzgoje v sodobni pluralnih družbi tako ni zgolj in samo kultiviranje državljanskih vrlin temveč oblikovanje programa, ki bo skladen tako z idealom državljanske enakosti kakor tudi z idealom enakosti spoštovanja. Prav zaradi zgoraj predstavljenih problemov, dilem in izzivov je projekt državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi tako aktualen kakor tudi nujen.