Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji

1. Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji Marija Osojnik Bubnič

2. Zdravstveni sistemiSpremembe Gospodarske razmere Zakonodaja Finančne razmere Razvoj medicinske tehnologije Izkušnje Staranje prebivalstva Zgodovinski razvoj Vrednote

3. Funkcije in cilji zdravstvenega sistema Vir: WHO, 2000

4. Funkcije in cilji zdravstvenega sistema Odzivnost

5. Delež javnih izdatkov za zdravstvo glede na vse izdatke za zdravstvo v državah EU

6. Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj

7. Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj

8. Pomanjkljivosti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj

9. Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj

10. Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj

11. Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU

12. Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EUDopolnilna zavarovanja Vloga in najpomembnejše gonilo za razširjenost teh zavarovanj je: • prispevajo k finančni varnosti posameznikov z namenom izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev, ki niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma • znižajo finančne ovire za dostop do storitev, ki so deloma financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. So najbolj razširjena oblika prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

13. Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EUDopolnilna zavarovanja Običajno so bolj regulirana s strani zakonodajalca (prost dostop do zavarovanja, enotne premije, izravnalne sheme), kar posameznikom olajša dostop do zavarovanja, hkrati pa se pojavlja manj antiselekcije), vendar zaradi take regulative potekajo proti nekaterim članicam EU postopki s strani Evropskega sodišča.

14. Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EUNadomestna zavarovanja Značilnosti teh zavarovanj so: • posamezniki imajo možnost ali pa dolžnost izstopiti iz javnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja oziroma ga ne morejo skleniti, • smisel teh zavarovanj: javna sredstva se porabljajo za manj premožne, premožnejši si sami izbirejo zdravstveno zavarovanje po lastnih željah glede na ponudbo na trgu oziroma omogočajo dostop za tujce, • tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju dopušča močnejšo regulativo s strani zakonodajalca posamezne države (delna ali popolna alternativa zdravstvenemu zavarovanju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti), • opazni negativni vplivi na financiranje sistema zdravstvenega sistema (Nemčija, Nizozemska).

15. Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EUDodatna zavarovanja Značilnosti teh zavarovanj so: • omogočajo hitrejši dostop do storitev pri zasebnih izvajalcih, • omejen prispevek k finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema, • večji prispevek k politični vzdržnosti zdravstvenega sistema, • sklepajo ga samo določene skupine prebivalstva, • ne gre za doseganje enakega dostopa do storitev, ampak za hitrejši dostop do storitev, • za ta zavarovanja velja regulativa tretje direktive za premoženjska zavarovanja enako kot za dopolnilna zdravstvena zavarovanja oziroma druga premoženjska zavarovanja.

16. Velikost in struktura trga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU Zgodovinski razvoj Sposobnost razvoja trga Moč interesnih skupin Davčne in druge spodbude Politika države Velikost in struktura trga Sposobnost zavarovalnic Politična ideologija Pripravljenot potrošnikov Zakonodaje

17. Delež prebivalstva s sklenjenim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem v letu 2008 v EU

18. Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse zasebne izdatke za zdravstvo po državah EU

19. Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse izdatke za zdravstvo po državah EU

20. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiTrenutno stanje

21. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiTrenutno stanje

22. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiTrenutno stanje Razlogi za visoko pokritost prebivalstva z dopolnilnim zdravstvanim zavarovanjem (95% zavezancev za doplačila) so: • velika izpostavljenost posameznika za plačilo doplačila, • pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko nastopijo težave, če posameznik nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, • ko posameznik postane zavezanec za doplačila, mora skleniti zavarovanje najkasneje v roku enega meseca, sicer takrat, ko sklene zavarovanje, plačuje povišano premijo (3 % pribitek na premijo za vsako leto, ko ni imel sklenjenega zavarovanja, a je bil obvezan za doplačila) in ima trimesečno čakalno dobo, • zavarovalnice, ki ponujajo ta zavarovanja, so aktivne pri trženju le-teh, • ker se deleži za doplačila spreminjajo, je posameznik še dodatno izpostavljen tveganju visokih stroškov.

23. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiTrenutno stanje • Trg dodatnih in vzporednih zavarovanj je slabo razvit tako z vidika ponudbe kot povpraševanja. • Trg nadomestnih zavarovanj je omejen z zakonodajo (tujci).

24. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize Težave s finančno vzdržnostjo

25. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize - ukrepi

26. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize –viden

27. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja

28. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja

29. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v SlovenijiVpliv finančne in gospodarske krize

30. Analiza izhodišč za pripravo novega ZZVZZ -Sprememba pravic

31. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –Trenutno stanje Primeri tveganj, ki so jim v trenutnem sistemu OZZ izpostavljeni posamezniki:

32. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -Razlogi za slabo razvit trg

33. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -Razlogi za slabo razvit trg

34. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -Pogoji za nastanek trga

35. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji Regulativa • Tretja direktivna o premoženjskem zavarovanju omejuje zakonodajalca pri določanju regulative za ta zavarovanja, zato ne moremo pričakovati, da bi zakonodajalec lahko bistveno posegal v obliko in vsebino zavarovanj in tako vplival na dostopnost le-teh- • Zakonodajalec z vidika vsebine vpliva na ta zavarovanja predvsem z določitvijo pravic, ki jih mora zagotavljati zdravstveni sistem, in tistih pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje skupaj z dopolnilnim zavarovanjem.

36. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –Davčne spodbude Zakonodajalec lahko z davčnimi spodbudami vpliva na • dostopnost teh zavarovanj, • razvoj in širitev le-teh ter • finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

37. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji Davčne spodbude Spodbujanje razvoja in sklepanja skupinskih zavarovanj za delojemalca (in ožje družinske člane) preko delodajalca: • v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2): • uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za premije teh zavarovanj), • v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2): • dohodnina se ne bi plačevala od premije, plačane s strani tretje osebe, • premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za delojemalca in njegove družinske člane ne bi predstavljale bonitete, • dohodki, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci, ne bi bili predmet obdavčitve.

38. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji Prednosti skupinskih zavarovanj • Prednost za zavarovalnico: • večji obseg posla in nižje administrativne stroške ter stroške sklepanja zavarovanj, kar posledično pomeni tudi nižjo premijo za posameznika, • homogeni riziki, zato je manjša možnost antiselekcije. • Prednost za zavarovance (predvsem bolne in starejše): • nižji dodatki za antiselekcijo in stroške, • lažji dostop do prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. • Prednosti za delodajalca: • znižanje absentizma s hitrim dostopom do zdravstvenih storitev in zdravljenjem.

39. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji Davčne spodbude • Od prometa s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji ne plačuje posrednega davka (Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov), tako kot se ga ne plačuje od obveznih zdravstvenih zavarovanj. • Za spodbujanje individualnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj: za premije, ki jih za prostovoljno zdravstveno zavarovanje plača posameznik sam, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove do določenega zneska (65. člen Zdoh-2)

40. Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji Davčne spodbude Sprememba zakonodaje na področju davčne ureditve prostovoljnih zavarovanj smiselna, saj je »menjalno razmerje« med izpadom prihodkov proračuna in prostovoljnim prilivom sredstev v zdravstveni sistem ugodno (Mrkaić: Davčni vidiki prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, 2009).

41. Zaključek

42. HVALA ZA POZORNOST