1 / 57

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kaj ureja in določa ZOFVI in za katera področja. Ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih : predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja,

tova
Download Presentation

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

  2. Kaj ureja in določa ZOFVI in za katera področja Ureja pogoje za opravljanje ter določa načinupravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih: • predšolske vzgoje, • osnovnošolskega izobraževanja, • vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, • osnovnega glasbenega izobraževanja, • nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, • srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, • srednjega splošnega izobraževanja, • višjega strokovnega izobraževanja, • vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter • izobraževanja odraslih. Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vrtce in šole za tujce, razen določb o sprejemanju javno veljavnih programov.

  3. Cilj vzgoje in izobraževanja v RS-1 • Zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika • (ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost) • Vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi • (spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi) • Razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika državeSlovenije • (na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika) • Zagotavljanje kakovostne izobrazbe • Spodbujanje zavesti o integriteti posameznika • Razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti • (in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. VIZ razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne RS in z drugimi dejavnostmi. VIZ-i imajo stalno izobešeno zastavo RS. Na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska skupnost se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti). • Omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja

  4. Cilj vzgoje in izobraževanja v RS-2 • Uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja • Omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika • Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje: • na območjih s posebnimi razvojnimi problemi • otrok iz socialno manj spodbudnih okolij • otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami • Vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in dejavno vključevanje v demokratično družbo • (kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij) • Spodbujanje vseživljenjskega učenja • Omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu • Omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu številu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti • Omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva

  5. Učni jezik Ve, v katerem jeziku poteka vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah (tudi vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti in dvojezični vrtci in šole). • Poteka v slovenskem jeziku. • V italijanskem jeziku (jeziku narodne skupnosti): na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana območja in kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti. • V slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezično): na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja.

  6. Kdo opravlja dejavnost VIZ Opravljanje dejavnosti: pojasni, kdo opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja. • Opravljajo jo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih in šolah. • Zasebniki: lahko opravljajo dejavnost v okviru vrtca ali šole, lahko pa tudi samostojno, če z zakonom ni določeno drugače. • Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se izvaja samo kot javna služba.

  7. Izvajalci viz-1 • predšolske vzgoje: vrtci in zasebniki; tudi na domu, če je z zakonom tako določeno; • osnovnošolsko izobraževanje: osnovne šole, lahko tudi kot izobraževanje na domu (na način in po postopku določenim z zakonom) • poklicno izobraževanje: opravljajo nižje in srednje poklicne šole; če poklicno izobraževanje poteka v dualnem sistemu, se ga izvaja skupaj z delodajalci Predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in poklicno izobraževanje opravljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami • osnovno glasbeno izobraževanje: glasbene šole in zasebniki

  8. Izvajalci viz-2 • srednje tehniško in strokovno izobraževanje: srednje tehniške in srednje strokovne šole • splošno srednje izobraževanje (ki omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu: splošne in strokovne gimnazije • višje strokovno izobraževanje: višje strokovne šole Ve, kdo zagotavlja učencem, dijakom, vajencem in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivališča, pogoje za bivanje in učenje: domovi za učence in dijaški domovi Pojasni, kdo opravlja izobraževanje odraslih: organizacije za izobraževanje odraslih, šole in zasebniki.

  9. O javnih zavodih Ve, kaj so zavodi: Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. • Javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb (lahko tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se dejavnost opravlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo). Za opravljanje katerih dejavnosti se ustanovijo: za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Kdo jih lahko ustanovi: domače in tujefizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali posamezne vrste zavodov z zakonom določeno drugače. • Javne zavode ustanovijo republika, občina, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. • Lahko tudi samoupravna narodnostna skupnost. • Soustanovitelji so lahko druge pravne ali fizične osebe.

  10. Akt o ustanovitvi-1 Akte o ustanovitvi sprejema Vlada RS. Pozna organiziranje vrtcev in šol: lahko se ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno. • - osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot: vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda ali drugega zavoda.

  11. Akt o ustanovitvi-2 • javni vrtec oz. šola: se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oz. druge pravne osebe javnega prava. Ve, da pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt ustanovitvi. • Vrtec oz. šola je pravna oseba, če ni z zakonom določeno drugače. • Vrtec in šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, za pridobivanje dobička. • Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oz. šole določata zakon in akt o ustanovitvi.

  12. Javno veljavni programi • izobraževalni programi, • prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, • izobraževalni programi za odrasle, • programi za predšolske otroke, • vzgojni programi domov za učence, • vzgojni programi dijaških domov, • prilagojeni programi za predšolske otrokes posebnimi potrebami, • vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, • -posebni program vzgoje in izobraževanjaza otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, • ki so sprejeti na način in po postopku, določenim z zakonom. Ke, kaj da se po le-teh pridobi javno veljavna izobrazba: se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

  13. Javna mreža vrtcev in šol Zna razložiti s kakšnim namenom se na področju vzgoje in izobraževanja organizira javna mreža: • Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. • Zagotavlja jo občina (oz. država, če gre za otroke s PP ali bolnišnični oddelek). • Gre za pravico otrok in staršev do dostopnosti in izbire progama za predšolske otroke v skladu z njihovimi interesi in potrebami. Kar vključuje pravico do dnevnega, poldnevnega ali celo krajšega programa. • Javna mreža (oddelkov predšolske vzgoje) mora otrokom s PP zagotavljati vzgojo in varstvo (otrok, ki imajo odločbo o usmeritvi). Tudi otrokom, ki so začasno na zdravljenju v bolnišnici, se mora nuditi predšolska vzgoja. • Merila za postavite javne mreže določi Vlada RS, ob upoštevanju števila in starosti otrok na določenem področju, specifičnosti poselitve in razvojnih posebnosti območja. • Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev (Ur. l. RS, št. 63/99) • Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol

  14. Sprejemanje javno veljavnih programov Javno veljavne izobraževalne programe (razen izobraževalnih programov zasebnih šol) sprejme minister, pristojen za šolstvo oz. minister, pristojen za izobraževanje odraslih, v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. • Izvajalce določi lokalna skupnost oz. več lokalnih skupnosti – področje OŠ ali • minister s sklepom o dodelitvi programa – za področje srednjega šolstva

  15. Učbeniki Ve, kateri učbeniki se smejo uporabljati v šolah, ki izvajajo javno veljavne programe: • le učbeniki, ki jih potrdi strokovni svet; za zasebne šole to velja le za predmete, ki so z zakonom določeni za obvezne. • - pojasni, kdo določi postopek za pripravo in potrjevanje učbenikov: minister. • Določbe ne veljajo za višje šole.

  16. Strokovni sveti-1 Ve, s kakšnim namenom je Vlada Republike Slovenije ustanovila strokovne svete in katere: • Ustanovila jih je za odločanje o strokovnih zadevah na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter • za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov. • Predsednike in člane strokovnih svetov imenuje Vlada RS za 6 let in so lahko ponovno imenovani.

  17. Strokovni sveti-2 • Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (P+26) • - sprejema programe (za predšolske otroke) in prilagojene programe (za predšolske otroke s PP), • - sprejema vzgojne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja za O/M s PP, • - določa vzgojne in izobraževalne programe na področju splošnega izobraževanja • - sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov, • - določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo, • - določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj, • - določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj O/M s PP, • - sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome, • - ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol (3.odstavek 17 člena) v osnovnošolskem, splošnem srednjem izobraževanju in glasbenem izobraževanju, • Daje mnenje ministru

  18. Strokovni sveti-3 • Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje (P+14) • Določa predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge znanj v poklicnem oz. strokovnem izobraževanju, • Določi obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu, • Ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol v poklicnem in strokovnem izobraževanju, • Potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju poklicnega oz. strokovnega izobraževanja, • Predlaga normative in standarde za opremo šol in šolskih delavnic, • Potrjuje učbenike za strokovno teoretične predmete,

  19. Strokovni sveti-4 Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih (P+14) • Spremlja in ocenjuje stanje in razvoj izobraževanja odraslih v državi • Predlaga pristojnemu ministru izobraževalne programe za odrasle, • Obravnava in daje soglasje k izobraževalnim programom, prilagojenim za odrasle, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, • Določa kataloge znanj in izpitne kataloge • potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih za programe

  20. Razvojno in svetovalno delo-1 Našteje zavode, ki v vzgoji in izobraževanju opravljajo razvojno in svetovalno delo in opiši naloge posameznih zavodov: • Zavod RS za šolstvo: kakovosten razvoj šolstva, pedagoško svetovanje. • posodabljanje kurikula, razvoj sprememb v praksi, teoriji in zakonodaji; vpeljevanje vseživljenjskega učenja in inovativnega okolja; • razvojne raziskave, konzultacije, raziskave • Center RS za poklicno izobraževanje: osrednja slovenska inštitucija za razvoj, raziskave in svetovanje na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja • NRP (National Reference Point)=informacijsko središče za poklicne kvalifikacije • Nacionalni center Europass • Nacionalni observatorij Slovenije – zbira in analizira informacije o stanju poklicnega in strokovnega izobraževanja med mladimi, odraslimi • Andragoški center Slovenije (ACS): osrednji javni zavod za raziskovanje in razvoj, kakovost in izobraževanje, svetovanje in vrednotenje, promocijske in informacijske dejavnosti na področju izobraževanja odraslih

  21. Razvojno in svetovalno delo-2 • Državni izpitni center: • Strokovna, tehnična in administrativna podpora državnim komisijam (za splošno maturo, poklicno maturo, nacionalno preverjanje znanja…) • Raziskovalna in razvojna dejavnost (sistematično analizira kakovost izpitov in ocenjevanja) • Vključevanje v mednarodne certifikatne sisteme • Svetovanje, izobraževanje • CMEPIUS - Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja: črpanje evropskih sredstev za izobraževanje, tehnološki razvoj; izmenjava študentov in zaposlenih • Izvaja program vseživljenjsko učenje • ErasmusMundus • štipendije • Šola za ravnatelje: vodenje šol; izobraževanje, gradiva, raziskovanje • Pedagoški inštitut: • Raziskovalna dejavnost. • Mednarodni projekti • evalvacije

  22. Pogoji za opravljanje dejavnosti Pozna pogoje, ki jih morajo izpolnjevati javni in zasebni vrtci ter javne in zasebne šole za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja: • zagotovljene mora imeti strokovne delavce s predpisano izobrazbo, • prostor in opremo, ki jo določi minister oz. z zakonom pooblaščena zbornica. • Vpis v razvid • Učne delavnice oz. šolsko posestvo: pogoje določi minister v soglasju z ministrom za gospodarstvo oz. kmetijstvo. Zasebne šole (ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe) in zasebni vrtci (programe za predšolske otroke): • -morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostor in opremo v javnem vrtcu oz. šoli. Zasebni vrtci in šole (ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih): - morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu oz. šoli.

  23. Razvid-1 Zna pojasniti, kdaj lahko vrtci in šole začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja: • po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oz. šolstvo. Ve, kdaj se vrtec oz. šola vpiše v razvid: • če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, • ima javno veljavni program • in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

  24. Razvid-2 Predlog za vpis: • predloži poslovodni organ vrtca oz. šole, priloži izjavo, javno veljaven program, in ime, firmo, sedež, matično številko, javno veljaven program, številko in datum akta o ustanovitvi, ime programa, sklep o dodelitvi programa. • Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa. Kdaj se iz njega izbriše: • če preneha izvajati javno veljavni program, • mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajati javno veljavni program, • na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid • če preneha obstajati. 

  25. Zasebni učitelj, vzgojitelj-1 Razloži, kdo lahko opravlja kot zasebnik izobraževalno dejavnost oziroma vzgojo predšolskih otrok: Kot zasebnik lahko opravlja izobraževalno dejavnost kdor: • izpolnjuje pogoje za učitelja, vzgojitelja, svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca v javni šoli, • aktivno govori slovenski jezik, • ni v delovnem razmerju za polni delovni čas, • ima stalno bivališče v RS, (ne velja za državljane članic EU) • mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti, • je vpisan v razvid, ki ga vodi pristojno ministrstvo. Kot zasebnik lahko opravlja vzgojo predšolskih otrok, kdor: • izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca v javnem vrtcu, • aktivno govori slovenski jezik, • ni v delovnem razmerju za polni delovni čas, • ima stalno bivališče v Sloveniji (ne velja, če je državljan držav članic EU) • mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti, • je vpisan v razvid, ki ga vodi pristojno ministrstvo.  

  26. Zasebni učitelj, vzgojitelj-2 Ve, kdaj se zasebni učitelj oziroma vzgojitelj vpiše v razvid: • Če izpolnjuje pogoje, določene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Predlog (+dokazila o izpolnjevanju pogojev) poda zasebnik pri šolski upravi, na območju katere ima bivališče. Zasebnik, ki samostojno opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja: • z odločbo o vpisu v razvid se določi tudi najvišje število otrok, dijakov, študentov višjih šol, odraslih, ki jih lahko sočasno vključi. Kdaj se iz njega izbriše: • če pogojev za vpis v razvid ne izpolnjuje več, • če mu je s pravnomočno odločbi prepovedano opravljanje dejavnosti VIZ, • če preneha izvajati dejavnost

  27. Ustanovitveni akt-1 Zna našteti ustanovitelje javnih oziroma zasebnih vrtcev in šol: • Javne vrtce oz. šole ustanavlja lokalna skupnost oz. država. • Javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence: lokalna skupnost. • Javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, višje strokovne šole, zavode za VIZ O/M s PP in dijaške domove: ustanavlja država. • Javno gimnazijo: država, lahko tudi mestna občina v soglasju z državo. Javni vrtci oz. šole za VIZ v jeziku narodne skupnosti oz. dvojezično VIZ: soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost. Zasebne vrtce oz. šole lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe (razen OŠ, ki jo lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe). Razloži, kaj se uredi v aktu o ustanovitvi vrtca oziroma šole: • kar je določeno z zakonom, • notranja organizacija,

  28. Ustanovitveni akt-2 V ustanovitvenem aktu javne osnovne šole: • se določi še okoliš (območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to OŠ) • Lahko določi še: da se bodo spremljajoče dejavnosti izvajale v okviru služb ustanovitelja (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje, ipd.) • Če se spremljajoče dejavnosti financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se mora ta predhodno dogovoriti s financerjem o načinu plačila in načinu nadzora za namensko porabo sredstev. • Javni vrtec ali šola imajo lahko tudi pravila, s katerimi urejajo vprašanja dejavnosti in poslovanja, sprejeme pa jih svet.

  29. Kriteriji ustanavljanja vrtcev oz. šol-1 Javni vrtec: če je zagotovljena vključitev vsaj 10-ih oddelkov otrok. • Izjemoma se vrtec kot javni zavod lahko ustanovi, če deluje oz. ima zagotovljeno vsaj 9 oddelkov otrok, kadar demografska gibanja za občino, za obdobje 5-ih let kažejo, da bo vrtec v najmanj dveh letih po ustanovitvi lahko oblikoval oddelke, ki mu manjkajo do normativov. • Vrtec kot organizacijska enota se lahko organizira, če vrtec deluje z najmanj 8-imi oddelki otrok. • Izjeme: območja s specifično poselitvijo in območja z razvojnimi posebnostmi lahko vrtec kot organizacijsko enoto organizira, če deluje z vsaj 6-imi oddelki. • Enota vrtca se lahko organizira, če vrtec deluje kot del javnega vrtca oz. organizacijske enote vrtca na drugi lokaciji oz. kot del šole na isti ali drugi lokaciji kot šola. Občina spremlja demografska gibanja na svojem območju ter pripravi oceno teh gibanj za naslednjih pet let. Vrtec vsako leto sporoča občini: koliko oddelkov otrok ima, koliko jih ni mogel vključiti. Če število otrok pade pod kriterij, občina ustanoviteljica spremeni status vrtca, torej akt o ustanovitvi. • Vrtec kot organizacijska enota: je vrtec, ki je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ali drugega zavoda. • Območje s specifično poselitvijo in območje z razvojnimi posebnostmi: tista območja, za katera je v skladu z zakonom (Zakon o vzpodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v RS) ugotovljeno, da štejejo med demografsko ogrožena območja. Javna šola: če je zagotovljen vpis vsaj za 2 oddelka učencev, vajencev oz. dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oz. letnikov.

  30. Kriteriji ustanavljanja vrtcev oz. šol-2 Samostojna šola: je VIZ zavod ali OE, ki se ustanovi oz. organizira za opravljanje osnovnošolskega oz. osnovnega glasbenega izobraževanja. • Matična šola: je VIZ zavod ali OE, ki ima podružnice in se ustanovi oz. organizira ... • Organizacijska enota: je del javnega VIZ zavoda ali drugega zavoda  Ustanavljanje novi osnovnih šol - kriteriji: • Samostojna šola: se lahko ustanovi kot VIZ zavod, če ima zagotovljen vpis vsaj za 2 oddelka prvega in vseh naslednjih razredov. • Matična šola: se lahko ustanovi kot VIZ zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen tolikšen vpis, da od 5-8 oz. 9-ega razreda oblikuje najmanj 2 oddelka vsakega razreda. • Organizacijska enota: se lahko organizira, če ima zagotovljen vpisa za najmanj 9 oddelkov. • Podružnica: se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis za najmanj 3 oddelke. • Izjeme – območja s specifično poselitvijo in razvojnimi posebnostmi: • Ustanavljanje novih osnovnih šol oz. zavodov za VIZ O/M s PP - kriteriji: • Samostojna šola: če je zagotovljen vpis vsaj za 1 oddelek učencev prvega in vseh naslednjih razredov.

  31. Kriteriji ustanavljanja vrtcev oz. šol-3 Javna glasbena šola: če je zagotovljen pouk vsaj 5-ih orkestrskih instrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk instrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, vsaj polovica orkestrskih. Zmogljivost: določa ustanovitelj. Normativ-šole imajo najmanj toliko učilnic, kolikor je oddelkov. Ima 2-3 dodatne učilnice in še naslednje prostore: telovadnico, knjižnico in računalniško učilnico. Izobraževanje zagotavlja v eni izmeni, od 8-15h. Statusne spremembe naredi ustanovitelj, ki jih uredi tudi v aktu o ustanovitvi: • -Ustanovitelj šole spremlja demografske podatke za petletno obdobje o šoloobveznic otrocih. Ustanovitelj statusa šole ne spremeni, če pogoje lahko izpolni s spremembi šolskega okoliša, če na podlagi demografskih podatkov ugotovi, da bo šola v dveh letih pogoje spet lahko izpolnjevala, isto za podružnico šole. • Javna višja strokovna šola: za izvajanje enega ali več javno veljavnih programov (če je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj 30 študentov prvega letnika). • Javna poklicna šola, srednja strokovna šola, tehniška šola, višja strokovna šola – kriteriji za ustanovitev: • Če pristojna zbornica v elaboratu o gospodarskem razvoju določene panoge, ali pristojno ministrstvo v elaboratu o razvoju določene dejavnosti izkaže potrebo po izobraževanju, ki ga v obstoječih šolah ni mogoče zagotoviti, in če pristojna zbornica predloži dokazila, da so zagotovljeni materialni in kadrovski pogoji.

  32. Svet vrtca oz. šole-1 • SVET ZAVODA JE NAJVIŠJI ORGAN UPRAVLJANJA. Razlika med sestavo sveta javnega vrtca, javne osnovne šole in javne glasbene šole: Svet javnega vrtca oz. šole sestavljajo: (3U+5D+3S) • 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev in 3 predstavniki staršev. Svet javne poklicne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: (3U+5D+3S+2D) • 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev, 3 predstavniki staršev, 2 predstavnika dijaka Svet višje strokovne pole ureja poseben zakon. Javne organizacije za izobraževanje odraslih (2U+2D+1O): Če je ustanovitelj država: je med predstavniki ustanovitelja 1 predstavnik lokalne skupnosti, kjer ima šola sedež. (lahko tudi predstavniki večih skupnosti, če se tako dogovorijo). • Kjer gre za organizacijske enote, morajo biti v svetu enakomerno zastopani starši in delavci vseh organizacijskih enot, Število članov in sestavo določa akt o ustanovitvi. • Če se kot OE oblikuje medpodjetniški izobraževalni center je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo kot partnerji pri izvajanju dejavnosti Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja v VIZ zavodu ali OE: ne more voliti ali biti izvoljen oz. imenovan v svet.

  33. Svet vrtca oz. šole-2 Pozna trajanje mandata članov sveta, način odločanja in pristojnosti sveta: • Člani sveta so imenovani za 4 leta. • Lahko so ponovno voljeni/imenovani, zaporedoma največ 2x. • Svet odloča z večino glasov vseh članov, če z zakonom ni drugače določeno. Svet se lahko konstituira, ko so izvoljeni oz. imenovani vsi predstavniki (razen, če AU določa drugače). • Voli se neposredno in tajno. Postopek izvolitve predstavnikov določa AU. Za predsednika sveta člani sveta izvolijo enega izmed članov.

  34. Pristojnosti sveta Svet javnega vrtca oz. šole: • imenuje in razrešuje ravnatelja • sprejema program razvoja • sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi • sprejme letno poročilo o samoevalvaciji • odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov • obravnava poročila o vzgojni oz. izobraževalni problematiki • odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače • o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja • obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oz. predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in AU.

  35. Svet: dijaki in delavci v svetu Predstavniki skupnosti dijakov: • imajo pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov. Delavec: • ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oz. šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Rok: osem dni od dneva, ko v skladu z ZDR-jem teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet mora odgovoriti v 30-ih dneh od vložitve pritožbe. • Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta ali ta ne odgovori v roku, lahko delavec v 30-ih dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

  36. Ravnatelj-1 • Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oz. šole. • organizira, načrtuje in vodi delo • pripravlja program razvoja • pripravlja predlog LDN in je odgovoren za njegovo izvedbo • odgovoren je za uresničevanje pravic otrok in pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih • vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora • oblikuje predlog nadstandardnih programov • spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev • organizira mentorstvo za pripravnike • prisostvuje pri viz delu vzgojiteljev oz. učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje • predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive • odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede • spremlja delo svetovalne službe • skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja) • obvešča starše o delu vrtca oz. šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev, dijakov

  37. Ravnatelj-2 • spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oz. dijakov ter študentov višje šole • odloča o vzgojnih ukrepih • zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov • zastopa in predstavlja vrtec oz. šolo in je odgovoren za zakonitost dela • določa sistematizacijo delovnih mest • odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev • skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo • je odgovoren za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oz. vrtca • opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi Če je javni vrtec ali šola oblikovana kot OE, ravnatelj opravlja funkcijo pedagoškega vodje tega OE-ja. Če je javni vrtec oz. šola ustanovljena kot OE druge pravne osebe javnega prava, se z UA določi, katere funkcijo bo ravnatelj poleg pedagoškega vodje še opravljal.   Pomočnik ravnatelja: • pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih oz. pedagoških nalog • opravlja vse naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Sicer pa lahko ravnatelj za opravljanje posameznih nalog in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca.

  38. Direktor Ve, v katerih primerih lahko v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu poslovodno funkcijo opravlja direktor: • V javnem VIZ zavodu, ki za izvajanje programov za predšolske otroke oz. za izvajanje posameznih izobraževalnih programov oblikuje organizacijsko enoto, lahko poslovodno funkcijo opravlja direktor, funkcijo pedagoškega vodje v OE pa ravnatelj te enote. • Pravice, dolžnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja se določijo z aktom o ustanovitvi. • Funkcijo direktorja lahko opravlja tudi ravnatelj ene izmed OE, če je z AU tako določen.

  39. Kolegij -Zna pojasniti, kdaj se v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oblikuje kolegij, s kakšnim namenom ter kdo ga sestavlja: • Kolegij se oblikuje za koordinacijo vzgojno-izobraževalnega dela, vodenja in poslovanja. • Sestavljajo ga direktor javnega viz zavoda in ravnatelji, ki vodijo OE. • Kolegij vodi direktor.

  40. Ravnatelj: pogoji-1 Imenovanje in razrešitev ravnatelja in vršilca dolžnosti ravnatelja: Javni vrtec: • kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v VIZ, ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Javna šola: • ima najmanj izobrazbo po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oz. raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v VIZ, ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj 5 let naziv mentor, in opravljen ravnateljski izpit.

  41. Ravnatelj: pogoji-2 Javni zavod za VIZ otrok s PP, doma za učence in dijaškega doma: • kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oz. raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter • izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, • ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v VIZ ter • ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj 5 let naziv mentor in • opravljen ravnateljski izpit. Višja šola: • kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj let delovnih izkušenj v VIZ. Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najmanj v enem letu od začetka mandata. Če ga ne opravi v roku, mu preneha mandat.

  42. Ravnatelj: imenovanje-1 MANDAT RAVNATELJA: traja 5 let • Imenuje ga svet vrtca oz. šole. • Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: • mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora; • mnenje lokalne skupnosti, kjer je sedež (če je ustanovitelj samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te); • mnenje sveta staršev. • Podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oz. študenti. • Lokalna skupnost, svet staršev, dijaki in študentje mnenje obrazložijo. • Vzgojiteljski, učiteljski in predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno. • Predstavniki staršev in dijakov ne odločajo: v postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot OE viz zavoda. (svet odloča z večino glasov, ki imajo pravico glasovati) • Predstavniki študentov ne odločajo: v postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma in doma za učence ter zavoda za VIZ O/M s PP. (svet odloča z večino glasov, ki imajo pravico glasovati).

  43. Ravnatelj: imenovanje-2 • Če se mnenje ne poda v 20-ih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, svet o izbiri odloči brez mnenja. • Ko svet izbere kandidata: • posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministrstvu. • Če minister v 30-ih dneh, ko je bil zanj naprošen, ne da mnenja, svet odloči brez tega mnenja. • Če minister poda mnenje oz. preteče 30 dnevni rok, svet odloči o imenovanju ravnateljas sklepom in o odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev je možno sodno varstvo v skladu z zakonom o zavodih.

  44. v.d.ravnatelja-imenovanje Postopek za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja: • Če ravnatelju mandat preneha predčasno oz. nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan za ravnatelja, svet javnega vrtca oz. šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev ali prijavljenih kandidatov-največ za eno leto. • Če svet v roku 8-ih dni po prenehanju mandata ravnatelju ne imenuje niti ravnatelja niti v.d. ravnatelja, v naslednjih 8-ih dneh v.d. ravnatelja imenuje minister. V tem primeru mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja. • Ista oseba lahko v istem zavodi opravlja funkcijo v.d. ravnatelja največ 2x.

  45. Direktor: imenovanje • Kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oz. raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, • najmanj 5 let delovnih izkušenj in • opravljen ravnateljski izpit. • Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda. Pred imenovanjem in razrešitvijo si mora pridobiti mnenje ministra (razen, če se ga razreši na njegov predlog). • Mandat direktorja traja 5 let. Če funkcijo direktorja opravlja ravnatelj ene od OE, se lahko z AU določi tudi krajši mandat, a ne krajši od 2-eh let.

  46. Pomočnik ravnatelja-imenovanje Imenovanje pomočnika ravnatelja: • Kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, • ni pa potrebno, da ima šolo za ravnatelja ali ravnateljski izpit. • Imenuje in razrešuje ga ravnatelj • seznaniti ga mora z razlogi za razrešitev, s katerimi mora seznaniti tudi učiteljski, vzgojiteljski in predavateljski zbor.

  47. Javni razpis Direktor, ravnatelj in pomočnik ravnatelja javnega vrtca oz. šole • se imenujejo na podlagi javnega razpisa, po postopku določenim z zakonom. Javni razpis določa: • pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, • čas, za katerega bo imenovan, • rok za sprejem prijav (od 8-15 dni), • rok, v katerem bodo obveščeni o imenovanju (ne sme biti daljši od 4-ih mesecev). • Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda Razpis ni potreben: • če funkcijo direktorja opravlja eden izmed ravnateljev OE, • če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev.

  48. Ravnatelj: razrešitev Postopek za razrešitev: • Ravnatelja razreši svet javnega vrtca oz. šole. • Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora svet ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi. • Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost, druge pristojne organe, dijake in študente. Obrazložen predlog za razrešitev posreduje tudi v mnenje ministru (razen, če se ravnatelja razreši na njegov predlog – o tem primeru se ministrstvo samo obvesti). • Če minister v 30-ih dneh od dneva, ko je bil naprošen, ne da mnenja, svet o razrešitvi ravnatelja odloči brez tega mnenja. Po prejemu mnenja ministrstva oz. po preteku roka, svet o razrešitvi odloči s sklepom in ga vroči ravnatelju. • Zoper odločitev je možno sodno varstvo v skladu z zakonom o zavodih.

  49. Strokovni organi-1 V javnem vrtcu: vzgojiteljski zbor in strokovni aktiv vzgojiteljev. V javni šoli: učiteljski zbor, programski učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktiv. • v javni višji strokovni šoli: predavateljski zbor, strokovni aktivi in študijska komisija. Velja tudi za zasebne višje šole, če izvajajo javno veljavne programe. • Če gre za organizacijsko enoto, se strokovni organi oblikujejo v OE. Glede programa gimnazije: odločajo le člani učiteljskega zbora oz. člani strokovnega aktiva. Ve, kdo sestavlja vzgojiteljski, učiteljski, programski učiteljski oziroma predavateljski zbor: Vzgojiteljski, učiteljski in predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oz. šole Naloge: • obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z VIZ delom, • daje mnenje o LDN,predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, • odloča o posodobitvah programov VIZ in o njihovi izvedbi v skladu s predpisi, • daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, • daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, • odloča o vzgojnih ukrepih, opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

  50. Strokovni organi-2 Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem programu in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa. Vodi ga strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj. Naloge: • naloge v zvezi načrtom in izvedbo ocenjevanja znanja, druge naloge, ki jih na podlagi podzakonskih aktov o ocenjevanju znanja določi šola. Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo viz delo v posameznem oddelku. Naloge: • obravnava viz problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oz. dijaki, oblikuje program dela s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih, opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Razrednik, naloge: • vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev oz. dijakov,sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo,odloča o vzgojnih ukrepih, opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Strokovne aktivev vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Naloge: • obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev, opravljajo druge strokovne naloge, določene v LDN.

More Related