Marjeta Doupona Horvat (Pedagoški inštitut)

1. Kaj nam Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS pove o pismenosti slovenskih četrtošolk in četrtošolcev? Marjeta Doupona Horvat (Pedagoški inštitut) Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

2. Današnja predstavitev • Kaj merimo s PIRLS? • Kakšni so dosežki slovenskih učenk in učencev • Velik napredek, toda za koga? • Okoliščine, povezane z višjimi bralnimi dosežki • Pomembnost kulturnega kapitala

3. Uvod • PIRLS definicija bralne pismenosti: »sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika.« • Čemu naučiti otroke dobro brati? • Branje različnih vrst besedil. Zakaj in čemu beremo literarna besedila?

4. Različni vidiki bralne pismenosti pri PIRLS Namen branja • Literarna izkušnja (pripovedna besedila) • Pridobivanje in uporaba informacij (razlagalna besedila) Ravni razumevanja (s pomočjo vprašanj, prosti ali izbirni odgovori) • Priklic eksplicitno navedenega podatka • Izpeljava preprostega sklepa • Interpretacija in integracija idej in podatkov • Vrednotenje vsebinskih, jezikovnih in besedilnih elementov Okoliščine branja (vprašalniki) • Šolsko okolje • Domače okolje

6. DOSEŽKI • Bralna pismenost raste: • PIRLS 2001: 502 točki • PIRLS 2006: 522 točk • 1 leto pomeni pri dosežku cca. 40 točk • (1 leto starejši otroci v enem razredu višje, npr. Švedska v letu 2001: otroci iz 4. razreda, stari 10.8 let so dosegli 560 točk, otroci iz 3. razreda, stari 9.8 let pa 522 točk) • Čemu pripisati boljši rezultat? Šolam, staršem, otrokom? • Dosegli so ga otroci, toda njihov rezultat je preplet različnih dejavnikov. Odgovor iščemo v sekundarnih analizah podatkov, tudi primerjalno z ostalimi državami.

7. Bralni dosežki Boljši bralci so: • otroci bolj izobraženih staršev, • otroci, kjer doma govorijo slovensko, • otroci, ki izven šole berejo za zabavo, • otroci, katerih starši več berejo, • otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo • deklice, • otroci, ki obiskujejo šolo, ki izkazuje visoka pričakovanja do vseh otrok.

8. Izobrazba staršev • Med otroki, katerih starši imajo končano univerzo, in tistimi, katerih starši imajo več kot srednjo šolo, je 40 točk razlike. Približno enaka je razlika med otroki, katerih starši imajo končano OŠ, in tistimi, katerih starši imajo končano SŠ – 43 točk. • 40 točk je razlika 1 leta, kar pomeni, da je med skrajnima skupinama več kot 80 točk oziroma za več kot dve leti razlike, in to v starosti 10 let (povprečna starost otrok v PIRLS 2006 je bila 9.9 leta).

9. Koliko so napredovali otroci različno izobraženih staršev Vir: PIRLS 2001, 2006

10. Izobrazba staršev in predopismenjevalne spretnosti branje stavkov pred vstopom v šolo Slovensko povprečje Vir: PIRLS 2006

11. Razlike med spoloma • Tudi v letu 2006 se je pokazalo, da deklice berejo bolje od dečkov: • deklice 532 točk • dečki 512 točk • V primerjavi z razlikami, povezanimi z izobrazbo staršev, je spol veliko manj pomembna kategorija. Poleg tega je to dejavnik, na katerega nimamo vpliva!

12. Deklice, dečki Slovenija Vir: PIRLS 2006

13. Glasbena šola Vir: PIRLS 2006

14. Dober dosežek v absolutnem merilu ni zagotovilo za učinkovito šolo Vir: PIRLS 2006

15. Zaključek: kulturni kapital • Kulturni kapital: sestavljen iz različnih dejavnikov, ki vplivajo na branje • Izpostavljenost dražljajem, situacijam, ki omogočajo in zahtevajo branje • Veliko možnosti za izboljšanje bralne pismenosti: poleg materialnih virov zlasti visoka pričakovanja do vseh otrok in osmišljanje pouka

16. Hvala! marjeta.doupona@pei.si