1 / 31

Delavnica na temo poročanja o uradni razvojni pomoči Republike Slovenije

Delavnica na temo poročanja o uradni razvojni pomoči Republike Slovenije. Ljubljana, 17. januar 2014. Kdo poroča, o čem in kako?. Podatke na se zbira na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju (Ur. l. RS, št. 70/06). Zbira jih MZZ.

lindley
Download Presentation

Delavnica na temo poročanja o uradni razvojni pomoči Republike Slovenije

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Delavnica na temo poročanja o uradni razvojni pomoči Republike Slovenije Ljubljana, 17. januar 2014

  2. Kdo poroča, o čem in kako? Podatke na se zbira na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju (Ur. l. RS, št. 70/06). Zbira jih MZZ. Za spremljanje izvajanja politike MRS RS (letna poročila VRS, EU, OECD idr.), komuniciranje z javnostmi itd. - drugi odstavek 14. člena (kdo poroča?) "(2) Ministrstva, drugi neposredni in posredni proračunski uporabniki in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki iz svojih finančnih načrtov v skladu s tem zakonom zagotavljajo financiranje mednarodnega razvojnega sodelovanja, morajo za pripravo letnih poročil o mednarodnem razvojnem sodelovanju sporočati podatke o porabi sredstev za te namene Ministrstvu za zunanje zadeve." - 2. člen (o čem?) "Mednarodno razvojno sodelovanje po tem zakonu je uradna razvojna pomočRepublike Slovenije državam v razvoju in obsega vse javne finančne izdatke, namenjene za družbeno-ekonomski razvoj in dobro držav v razvoju, ki so po merilih Odbora za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj upravičene do uradne razvojne pomoči. Ministrstvo za zunanje zadeve

  3. Najpomembnejše definicije O ČEM SE POROČA: Uradna razvojna pomočje skupen izraz za mednarodne tokove (denar, oprema, osebje ipd.), katerih: • vir je javni sektor (PRORAČUNSKI UPORABNIKI); • so namenjeni spodbujanju gospodarskega razvoja in blaginje v državah prejemnicah (VSEBINA); (op.: sem sodi tudi humanitarna pomoč) • so dani po koncesijskih pogojih (donacija, ugoden kredit ipd.); • in so namenjeni • državamna OECD seznamu prejemnic uradne razvojne pomoči (BILATERALA) ali • izbranim mednarodnim organizacijam na seznamu OECD (MULTILATERALA) DELITEV NA BILATERALNO IN MULTIATERALNO: Ministrstvo za zunanje zadeve

  4. Dodatne definicije Dodatne definicije v navodilih: administrativni stroški tehnična pomoč varnostni izdatki štipendije in oprostitve šolnin begunci osveščanje o pomenu MRS humanitarna pomoč Ministrstvo za zunanje zadeve

  5. Obrazci za poročanje ZAHTEVANE INFORMACIJE (pomembno je, da se na ta način projekte vodi od faze načrtovanja) • št. projekta • datum prevzema obveznosti • predvidena vrednost v EUR • država prejemnica (priloga 1 - samo obrazec i) • naslov projekta • vsebinska opredelitev (priloga 2) • vrsta pomoči (priloga 3) • sofinancer (priloga 4) • neposredni prejemnik sredstev (samo obrazec i) • koda neposrednega prejemnika (priloga 5) • začetek projekta • konec projekta • kontakt • podnebne spremembe - blaženje (samo obrazec i) • podnebne spremembe - prilagajanje (samo obrazec i) • skrb za okolje (samo obrazec i) • enakost spolov (samo obrazec i) • participatornirazvoj in dobroupravljanje (samo obrazec i) • realizirana vrednost v EUR - sofinancer • proračunska postavka - sofinancer (priloga 6) • ukrep, projekt, skupina projektov -sofinancer (priloga 7) • realizirana vrednost v EUR - država prejemnica, drugo (samo obrazec i) • kratek opis aktivnosti Ministrstvo za zunanje zadeve

  6. Obrazca i in ii • za vsak (i) bilateralen projekt ali (ii) multilateralen prispevek se izpolni ločeni obrazec (izjemoma več) • izpolni se vse alineje v obrazcu • vsaka alineja omogoča vnos le enega opisa (prevladujoča opisna kategorija) • vnosi so večinoma predhodno omejeni (uporaba drsnika, nabor možnih vnosov v prilogah) Ministrstvo za zunanje zadeve

  7. Bilaterala (obrazec i) • osnovni namen: poročanje o zaključenih projektih, z jasnimi cilji, predvidenimi rezultati, finančno konstrukcijo ipd. • projekte manjših vrednosti (študijski obiski, sprejemi ipd.), kjer finančna plat ni dovolj jasna ali je zanemarljivo nizke vrednosti (praviloma pod 500 EUR), ni jasno opredeljene postavke iz katere se projekt financira ipd. se poroča na obrazcu iii Ministrstvo za zunanje zadeve

  8. Št. projekta, datum prevzema obveznosti, predvidena vrednost • novo v obrazcih za leto 2013 • osnovna informacija o programu, projektu, članarini, prispevku • informacija, ki je vezana na prevzem obveznosti • se dodeli enkrat, za celotno obdobje izvajanja zaveze (v primeru večletnega prevzemanja obveznosti v okviru več poročanj o URP) • služi spremljanju izvajanja posamezne zaveze, preprečevanju podvajanja, izgubljanju informacij ipd. • obveznost se prevzame: • z identifikacijsko številko (št. pogodbe, št. sklepa vlade, št. Ur.l.) • na določen datum (dan/mesec/leto) • v določenem znesku (v EUR, v primeru multilaterale v celotnem znesku - brez aplikacije koeficientov) • izbira št. projekta mora biti predvsem smiselna (primeri) Ministrstvo za zunanje zadeve

  9. Država prejemnica (priloga 1) • samo obrazec i • če ni na seznamu (drsnik) ni URP! • zgolj eno državo / zgolj eno smiselno zaokrožitev na regijo / »developing countries, unspecified" Ministrstvo za zunanje zadeve

  10. Naslov projekta • naveden v projektni dokumentaciji, ustreznem sklepu vlade ipd. • 150 znakov s presledki • naj ne vsebuje kratic, okrajšav, kod ali številk projekta, ki širši publiki niso znane (pomembno upoštevati že v fazi potrjevanja projektov) • v primeru multilaterale zaželeno: (prostovoljni) prispevek / članarina / vplačilo kapitala (prejemnik sredstev je naveden pod kodo neposrednega prejemnika) Ministrstvo za zunanje zadeve

  11. Vsebinska opredelitev (priloga 2) • obvezno zgolj ena (prevladujoča) vsebina • možna razdelitev na več obrazcev • se zbira tudi pri multilaterali (za razliko od zaznamovalcev) • zelo pomembno za sledenje izvajanja vsebinskih prioritet (PREVAJALNA TABELA, Poročilo 2012, str. 29 - 30) • iskanje po vsebinah (AfT, MDGs, otroci, ženske, okolje itd.) - poleg zaznamovalcev • zaznamovalci (podnebne spremembe, okolje, ženske, dobro upravljanje) Ministrstvo za zunanje zadeve

  12. Vrsta pomoči (priloga 3) • obvezno zgolj ena (prevladujoča) vrsta pomoči • B02 za multilateralno pomoč Ministrstvo za zunanje zadeve

  13. (So)financer (priloga 4) • financerji so lahko le proračunski uporabniki (Uprava RS za javna plačila), sofinancer je lahko kdorkoli • če posamezno dejavnost financira več proračunskih uporabnikov, vsak poroča zase in drugega navaja v rubriki sofinancer (št. projekta, datum prevzema obveznosti, predvidena vrednost bi morale biti enake) Ministrstvo za zunanje zadeve

  14. Neposredni prejemnik sredstev • samo obrazec i (pri multilaterali prejemnik razviden iz kode neposrednega prejemnika) • zbira se podatke o neposrednih prejemnikih na relaciji proračunski uporabnik (financer) – neposredni prejemnik (izvajalec) • gleda se finančni tok • lahko gre za isti subjekt (npr. tehnična pomoč, kjer so prejemniki sredstev eksperti financerja) • če je več ravni prejemnikov (podizvajalcev), se navede le prvega prejemnika (npr. CMSR) • če je več prvih prejemnikov se navede glavnega (npr. tistega, ki je prejel največji delež sredstev) ali pa se dejavnost razdeli na več obrazcev Ministrstvo za zunanje zadeve

  15. Koda neposrednega prejemnika (priloga 5)-za vsakega neposrednega prejemnika se izbere kodo- za multilateralo na voljo zgolj kode 4xxxx Ministrstvo za zunanje zadeve

  16. Začetek projekta • navede se datum z dan/mesec/leto bilaterala: • navede se datum začetka izvajanjaprojekta • izjemoma datum podpisa sporazuma/pogodbe za izvedbo projekta • tudi če se sofinancira zgolj eno izmed faz, se navede datum začetka izvajanja za celoten projekt • pri bilateralnih prispevkih preko mednarodnih organizacij (npr. za prehranske krize) se navede datuma nakazila (enako kot za konec projekta), izjemoma datum prevzema obveznosti (praviloma sklep VRS) multilaterala: • se navede datum prvega nakazila po prevzeti obveznosti, kot npr.: • datum prvega vplačila članarine za izbrano mednarodno organizacijo, • datum prvega vplačila v posamezno polnitev izbranega sklada ipd. • izjemoma se navede datum prevzema obveznosti (npr. objava v Ur. l.) Ministrstvo za zunanje zadeve

  17. Konec projekta • navede se datum z dan/mesec/leto bilaterala: • navede se predvideni datum dokončanja zadnje faze projekta • v primeru nedokončanih aktivnosti se lahko navede dejanski datum dokončanja aktivnosti • tudi če se sofinancira zgolj eno izmed faz, navede datum predvidenega ali dejanskega dokončanja zadnje faze za celotni projekt • pri bilateralni prispevkih preko mednarodnih organizacij se navede datuma nakazila (enako kot za začetek projekta), izjemoma datum prevzema obveznosti multilaterala: • za večletne zaveze se navede 31.12. leta izteka zaveze • pri časovno neomejenih prispevkih se vnese "/" Ministrstvo za zunanje zadeve

  18. Kontakt • oseba, ki je s strani proračunskega uporabnika (financerja) odgovorna za nadzor nad izvedbo dejavnosti (skrbnik pogodbe ipd.) • za morebitne dodatne informacije • ne navaja se vodij organizacijskih enot ipd. • ime in priimek, elektronski naslov in telefonska številka Ministrstvo za zunanje zadeve

  19. Zaznamovalci • samo obrazec i • se uporabljajo v kombinaciji z vsebinskimi opredelitvami, kot dopolnilna informacija za označevanje pomembnejših politik (kot definirane po OECD): • podnebne spremembe • okolje • ženske (in otroci) • dobro upravljanje • se uporablja za programsko bilateralno URP (brez administrativnih stroškov (G01), oprostitev šolnin (E02) ozaveščanja o pomenu MRS (H01) in beguncev (H02)) • gleda se projektno dokumentacijo (splošne in specifične cilje) • na voljo: • prazno polje pomeni, da se aktivnost ni ocenjevala Ministrstvo za zunanje zadeve

  20. Podnebne spremembe (blaženje in prilagajanje) - I • dva od štirih Rio zaznamovalcev (biološka raznovrstnost, preprečevanje dezertifikacije), oba vezana na izvajanje UNFCCC • podatki za: poročila o "začetnem" financiranju podnebnih sprememb, Monterreysko poročilo, poročilo Konferenci pogodbenic UNFCCC, poročanje po Uredbi EU št. 525/13 • post 2015 kontekst • blaženje = zmanjšanje ali izločanje emisij TGP iz ozračja - namestitev OVE, URE, zmanjševanje rabe energije, ravnanje z odpadki, upravljanje z odpadnimi vodami (zmanjševanje CH4) - zaščita in obnova ponorov (npr.: trajnostno upravljanje z gozdovi, pogozdovanje) - vključevanje podnebnih sprememb v politike DVR (krepitev pravnih in regulativnih okvirjev, izgradnja kapacitet, izobraževanje, raziskave, prenos tehnologij, ozaveščanje) - druga podpora DVR pri doseganju ciljev UNFCCC

  21. Podnebne spremembe (blaženje in prilagajanje) - II • prilagajanje = zmanjševanje izpostavljenosti (občutljivosti)naravnih ali človekovih sistemov na pričakovane podnebne spremembe - vključevanje prilagajanja na podnebne spremembe v politike in programe DVR - izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter pomenu prilagajanja - opazovanja in napovedovanje posledic podnebnih sprememb, študije ranljivosti, sistemi hitrega opozarjanja na - ukrepiza nadzor nad malarijo in drugimi boleznimi na področjih, ki jimzaradipodnebnih sprememb grozi porast v obolelosti - skrb za ohranjanje vodnih virov na območjih, ki jim grozi pomanjkanje vode zaradi podnebnih sprememb - spodbujanje poljščin, odpornih na suše, izgradnja namakalnih sistemov, za soočanje s podnebnimi spremembami - spodbujanje raznolikosti gozdnega biotopa, kot ukrepa za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb - ukrepi za zaščito pred poplavami - razvoj preventivnih ukrepov, vključno z zavarovanji za posledice podnebnih sprememb

  22. Skrb za okolje • po definiciji se zaznamovalec "2" uporablja za vse projekte z vsebinsko opredelitvijo 410xx • če sta zaznamovalca za podnebnespremembe "2" ali "1", je tudizaznamovalec za okolje "2" ali "1" • skrb za okolje = izboljšanje naravnega okolja v DVR, vključno z razvojem politik, zakonodaje in institucij s področja zaščite okolja v DVR - družbena infrastruktura in storitve: zaščita vodnih virov, urejanje odpadnih voda s pozitivnimi učinki na okolje - gospodarska infrastruktura in storitve: infrastrukturni projekti z elementi zaščite in urejanja okolja, trajnostna raba energijskih virov (obnovljivi viri energije), zmanjševanje rabe energije; - produkcijski sektor: trajnostna raba kmetijskih in vodnih površin, trajnostna raba gozdov, nameščanje bolj čistih in učinkovitih produkcijskih procesov, zmanjševanje onesnaževanja tal, vode in zraka (npr. filtri), (vi) zviševanje energetske učinkovitosti v industriji, trajnostna turistična raba občutljivih naravnih območij.

  23. Enakost spolov • po definiciji se zaznamovalec "2" uporablja za vse projekte z vsebinsko opredelitvijo 15170 • projekti lahko vključujejo ženske in/ali moške • enakost spolov = večji enakosti med spoloma, opolnomočenje žensk in zmanjševanju neenakosti ali diskriminacije zaradi spola - zmanjševanje socialnih, ekonomskih in političnih razlik med moškimi in ženskami (dečki in deklicami), zagotavljanje enakega plačila za enako delo za moške in ženske, izravnava za diskriminacijo žensk v preteklosti - razvoj in krepitevpolitik, zakonodaje in institucij s področjaenakostispola in nediskriminacije Primeri: - ozaveščanje žensk in deklic o njihovih pravicah - povezovanje (predvsem moških) za zmanjševanje nasilja nad ženskami - programi za socialno varnost (social safetynetprojets), s poudarkom na ženskah in deklicah, - izgradnja kapacitet javni upravi, s ciljem vključevanja načela enakosti spolov

  24. Participatorni razvoj in dobro upravljanje • po definiciji se zaznamovalec "2" uporablja za vse projekte z vsebinsko opredelitvijo 15111, 15112, 15113, 15130, 15120, 15151, 15152, 15153, 15160, 15210, 15220, 15230, 15240, 152152 ali15261 • participativni razvoj in dobro upravljanje = participatorni razvoj, demokratizacija, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic - participatornirazvoj: oblikovanje sistemov, struktur in institucij za aktivno vključevanje ljudi v oblikovanje odločitev, ki se tičejo njihovih življenj - demokratizacija: spodbujanje pluralizma in vključevanja v politično življenje v DVR, vključno s spodbujanjem opozicijskega delovanja, kot elementa legitimnosti vladanja - dobro upravljanje: pregledno, odgovorno, učinkovito, uspešno in pravično upravljanje na vseh ravnehvladanja ter spodbujanjevladavine prava in neodvisnostisodstva - človekove pravice: spoštovanje in udejanjanje mednarodno dogovorjenih človekovih pravic

  25. Realizirana proračunska sredstva • zbirajo se podatki o realiziranih izdatkih proračunskih uporabnikov v posameznem proračunskem letu: A) denarni izdatki; B) finančni in drugi izdatki, kot so npr. obresti na sredstva za financiranje posameznih dejavnosti (npr. CMSR) C) materialni in stvarni (in-kind) izdatki (oprema ali materiali - finančna vrednost ob nakupu opreme ali materialov; osebje – ocenjena vrednost; nepremičnine - ocenjena prodajna vrednost v času dodelitve ipd.) • navede se realizirani odhodek v EUR (praviloma po srednjem tečaju ECB na dan knjiženja) • realizirana vrednost je lahko enaka ali manjša od prevzete obveznosti • prispevki multilateralnim razvojnim bankam: se poroča vrednost izplačil v posameznem letu (vrednost izdanih zadolžnic se navede pod kratek opis dejavnosti) • v primeru mednarodnih organizacij, prispevek katerim se kot uradna razvojna pomoč upošteva le deloma, se navede celoten znesek (ustrezni odstotek aplicira MZZ) • obvezno se navede proračunsko postavko (priloga 6) ter proračunski ukrep, projekt ali skupino projektov (priloga 7) – možnosti omejene po PU (povezava z načrtovanjem) • za celovito spremljanje projekta se poleg proračunskih sredstev RS navede še ostale financerje (samo obrazec i): • država prejemnica • ostalo (lahko tudi drugi PU) Ministrstvo za zunanje zadeve

  26. Kratek opis dejavnosti • bilaterala: kdo izmed uporabnikov je v projekt vključen in kaj projekt obsega - cilji in rezultati • multilaterala: vloga financerja pri delovanju te organizacije • opis naj ne presega 1.500 znakov s presledki in naj ne vsebuje kratic, okrajšav, kod ali številk projekta, ki širši publiki niso znane Ministrstvo za zunanje zadeve

  27. Multilaterala (obrazec ii) SEZNAM (se letno dopolnjuje), 1.7.2013 POZOR: če ni na seznamu, je bilaterala!! Obrazec ne vsebuje: • države prejemnice • poimenske navedbe neposrednega prejemnika (vsebovano v kodi neposrednega prejemnika) • zaznamovalcev (vsebinska opredelitev se kljub temu zahteva) • realizirana vrednost v EUR za sofinancerje Koeficienti: • aplicira MZZ • odražajo v kolikšni meri je dejavnost mednarodne organizacije razvojna in v kolikšni meri se izvaja v DVR (spremembe za UN in UNDPKO!) • uporaba omejena na OZN, EU in finančne institucije (41000 – 46000) Ministrstvo za zunanje zadeve

  28. Bilaterala (obrazec iii) Obrazec iii(vsak proračunski uporabnik izpolni le enkrat) • Kdaj oz. za kaj?: "drugi" administrativni stroški - ne gre za strukturirane projekte z jasno določenim prejemnikom, cilji, rezultati, finančnimi sredstvi ipd. s čimer bi se o tem poročalo na obrazci i Tabela 1: A) oceniseporabljen čas (v % po posameznem uslužbencu v letu, pri MZZ vključno z DKP), ki vključuje • načrtovanje, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje bilateralnega MRS (vključno z ozaveščanjem in izobraževanjem o MRS) • spremljanje in usklajevanje politik zunanjega delovanja EU, Svetovne banke, OZN in drugih mednarodnih institucij, B) ocenise porabljen čas (kot del zgornje ocene ali ločeno v dnevih ali urah) za stroške manjših vrednosti (uporaba službenih materialov in prostorov, angažma zaposlenih med službenim časom), ki so nastali v povezavi z MRS. Primeri: študijski obiski, sprejemi ipd., kjer predvsem finančna plat ni dovolj jasna ali je zanemarljivo nizke vrednosti (praviloma pod 500 EUR), ni jasno opredeljene postavke iz katere se projekt financira ipd. (ni možno izpolniti obrazca i). Za te aktivnosti se navede: na kaj se nanašajo, kateri državi so bile namenjene in kakšnevsebine so naslavljale. Tabela 2: • stroški delovanja ustanov in zavoda CMSR in/ali ocena neodplačnena najema prostorov zanje Ocena pod A in B se ponderira z uporabo dejanskih institucionalnih stroškov, izračunanih za ZDH • plačilne liste (plače, regres, prevoz na delo, malica) • potovanja (dnevnice in drugi potni stroški) • uporaba službenih prostorov in • materialni stroški Ministrstvo za zunanje zadeve

  29. Najpogostejše napake, pomembne podrobnosti • izbira pravega obrazca je bistvena: pogosto se bilateralne prispevke navaja pod multilateralo (izpadeta informacija o državi prejemnici in zaznamovalcih, ki sta bistveni za spremljanje izvajanje politike MRS RS) • napačno izpolnjene tabele: kvaliteta vhodnih informacij je bistvena za pripravo poročil, analize in javno objavo informacij na ravni projektov • ločevanje med C01 in D01/D02 (npr. prostovoljci, eksperti – npr. v civilnih misijah, raziskave, ad hoc seminarji, delavnice – BTP na že na meji C01) • pri tehnični pomoči (D01/D02) se pogosto napačno navaja neposrednega prejemnika; gleda se finančni tok, neposredni prejemnik so eksperti, posredni prejemniki v kratek opis dejavnosti, država prejemnica znana iz drugega vnosa v tabeli • napačna izbira regij v primeru več držav (možno razbiti na več obrazcev!) • nepopolno izpolnjene tabele: popolne vhodne informacije so bistvene za pripravo poročil o MRS (in druga poročila), analize in javno objavo informacij • predvsem zaznamovalci (pomembni za poročanje in spremljanje izvajanja politik) in PP (pomembne za načrtovanje) se pogosto ne izpolnjujejo; vse rubrike so predvidene z razlogom! • pomembno je, da se poroča o celotnem projektu, tako v smislu začetka in konca projekta kot v smislu sofinancerjev; navajanje drugih proračunskih uporabnikov - sofinancerjev v rubriki drugi viri zmanjšuje možnost nepopolnega poročanja (npr. posrednih proračunskih uporabnikov: IZUM, MGRT/SVLR) • kvaliteta kratkih opisov projektov: še bolj od ciljev so pomembni rezultati porabe javnih sredstev; za komunikacijo s širšo javnostjo pomembni jedrnati/kratki in poljudni opisi, brez kratic ipd.; za projekte v izvajanju se navaja navede cilje in načrtovane rezultate, za zaključene projekte cilje in dosežene rezultate • poročanje o administrativnih stroških: • prihaja do velikih razlik v poročanju po posameznih PU po posameznih letih • pogosto manjka časovna enota: po letu, mesecu, dnevu? • študijski obiski majhne vrednosti (npr. pod 500 EUR) se pogosto navajajo na bilateralnem obrazcu (brez potrebe, fragmentacija), z različnim ovrednotenjem po urah Ministrstvo za zunanje zadeve

  30. Spletna objava • Časovnica in načrt za poročanje po skupnem standardu • Objava - kje? http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/mednarodno_razvojno_sodelovanje_in_humanitarna_pomoc/utrinki_s_terena/ • Objava - kako in katere informacije? Operativna koordinacijska skupina za standardizacijo prikazovanja podatkov o uradni razvojni pomoči Ministrstvo za zunanje zadeve

  31. Vprašanja?http://www.mzz.gov.si/si/razvojhttp://www.mzz.gov.si/en/developmentrazvoj.mzz@gov.siVprašanja?http://www.mzz.gov.si/si/razvojhttp://www.mzz.gov.si/en/developmentrazvoj.mzz@gov.si Ministrstvo za zunanje zadeve

More Related