Bolnik po operaciji raka irokega revesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 58

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE PowerPoint PPT Presentation


  • 335 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE. Ksenija Tušek Bunc. World Cancer Report. Leta 2000 – 10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov Leta 2020 – 15 milj. novih primerov raka. World Cancer Record.

Download Presentation

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Bolnik po operaciji raka irokega revesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

Ksenija Tušek Bunc

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


World cancer report

World Cancer Report

  • Leta 2000 –10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov

  • Leta 2020–15 milj. novih primerov raka

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


World cancer record

World Cancer Record

  • L. 2004 v 25 deželah Evropske unije – 2,9 milj. novih primerov raka

  • 1,7 milj. smrti zaradi raka

  • Rak ŠČD za rakom pljuč najpomembnejši vzrok smrti pri moških

  • L. 2000 po incidenci na tretjem, po prevalenci pa na drugem mestu med vsem vrstami raka

  • 67 000 (13,2%) Evropejcev umrlo zaradi raka ŠČD

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Rak d v sloveniji 1 2

Rak ŠČD v Sloveniji 1/2

  • Rakave bolezni predstavljajo javno zdravstveni problem

  • Zgodnja diagnostika raka ŠČD ni sistemsko urejena

  • Smernice, identifikacija dejavnikov tveganja, priporočila za vedenjski slog – orodja v rokah zdravnikov DM za zmanjševanje zbolevnosti in umrljivosti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Rak d v sloveniji 2 2

Rak ŠČD v Sloveniji 2/2

  • 1100 novih primerov raka ŠČD (623 ♂ in 487 ♁ )- leto 2001

  • V zadnjih letih naraščanje novih primerov

  • Pri moških za 200%

  • 1980 incidenčna stopnja 25/100 000 za oba spola

  • 2001 64/100 000 pri ♂ in 48/100 000 pri ♀

  • V svetu in pri nas rak ŠČD drugi najpogostejši vzrok smrti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Najpogostej e rakave bolezni mo ki 1 2

Najpogostejše rakave bolezni –moški 1/2

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Najpogostej e rakave bolezni enske 2 2

Najpogostejše rakave bolezni – ženske 2/2

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolnik po operaciji raka irokega crevesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pre ivetje 1 2

Preživetje 1/2

  • Petletno preživetje bolnikov z rakom ŠČD v SLO nižje kot v ostalih razvitih deželah

  • Relativno 5- letno preživetje EUROCARE 3 1990 -1994

    (1.8 000 000 prebivalcev v 20 evropskih državah in regijah)

  • V SLO 38% preživetje za rak ŠČ in 34,5 % za rak danke

  • Za 13% pod evropskim povprečjem

  • 1993 – 1997 34%, drugod 43%

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pre ivetje 2 2

Preživetje 2/2

  • Vrsta rakave bolezni

  • Narava poteka bolezni

  • Razširjenosti bolezni v času diagnoze

  • Starost bolnika

  • Ustreznost zdravljenja

  • Zgodnejše odkrivanje nedvomno izboljša preživetje bolnikov (rak dojk, rak ŠČD)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Naloge zdm

Naloge ZDM

  • Številne dileme kako ravnati in kdaj pravočasno pomisliti na določeno bolezensko stanje

  • Usmerjanje bolnika na pravočasne, pravilne, smiselne preiskave,

  • Pravilno zdravljenje

  • Podatke o dejavnikih tveganja za SŽB je moč uporabiti, ko pomislimo na možnost rakave bolezni ali kake druge kronične nenalezljive bolezni

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Celotna obravnava v dm 1 1

Celotna obravnava v DM 1/1

  • Človek zboli kot celovita osebnost

  • ZDM ocenjuje človeka in ne bolezen

  • Bolnik ima celo vrsto bolezni

  • Karcinom ŠČD le trenutna prioriteta

  • Zahteve po znanju ZDM bistveno večje

  • Sposobnost presoje bolnikove osebnosti

  • Partnerski odnos je bistvenega pomena

  • Poznavanje bolnikovega okolja- družine

  • Pridobiti k sodelovanju družino

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Celostna obravnava v dm 1 2

Celostna obravnava v DM1/2

  • Sodelovanje s kirurgom – operaterjem

  • Odpustnica

  • Operacijski poseg, pooperacijski zapleti, rehabilitacija v zdravilišču, kontrole

  • Izboljšati sodelovanja

  • Prihodnost je v računalniški tehnologiji

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v diagnostiki raka d

Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD

  • ZDM mora dobro poznati subtilne znake bolezni in ogrožene skupine ljudi

  • Nujno poznavanje kontraindikacij: prve mesece po AMI, v fazi akutnega divertikulitisa, ob hudih zagonih kronične vnetne črevesne bolezni, ishemičnega kolitisa

  • Pomoč bolniku pri premagovanju strahu pred preiskavo

  • Ustrezna razlaga smisla in koristi preiskave

  • Pogoj za uspešno preiskavo je dobro očiščeno črevo, bolnika je potrebno pripraviti

  • Dobro sodelovanje z bolnikom

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v diagnostiki raka d1

Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD

  • Poleg diagnostičih še terapevtske možnosti (polipektomije, ustavljanje krvavitev, dilatacija stenoz, lasarske terapije angiodisplazij)

  • Irigografija z dvojnim kontrastom in virtualna CT kolografija (funkcionalne motnje, divertikuloze, fistule), ko kolonoskopija ni izvedljiva (neprehodne stenoze, peritonelana adhezije)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Polipi irokega revesa

Polipi širokega črevesa

  • Adenomi izrazite prekanceroze (90% raka ŠČD)

  • Hiperplastični polipi, juvenilni polipi, psevdopolipi, hemartomi ne sodijo v to skupino: histologija

  • Zapleti po polipektomijah so redki: krvavitve v cca 1%, perforacije

  • Vodenje bolnika po odstranitvi polipa prioriteta ZDM

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pogostost kontrol po polipektomiji

Pogostost kontrol po polipektomiji

  • Pogostost oz. časovni interval kontrol odvisna od števila, velikosti, oblike in histološke zgradbe polipa

  • Večji sesilni (vilozni) polipi-ko. kolonoskopija 2 do 6 mesecev

  • Manjši polipi (<1cm), z nizko stopnjo displazije – ko. kolonoskopija po 5 letih

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Ostale prekanceroze

Ostale prekanceroze

  • Ulcerozni kolitis, cronova bolezen, hereditarni nepolipozni kolorektalni rak, familiarna adenomatozna polipoza, Gardnerjev sindrom, Turcotov sindrom

  • 6 krat večje tveganje za rak ŠČD pri bolnikih z ulceroznim kolitisom

  • Tveganje večje pri več kot 20 let trajajoči bolezni, prizadet celoten kolon

  • Po 8 do 10 letih trajanja bolezni potrebna kolonoskopija na 1 do 2 leti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operacijsko zdravljenje raka d

Operacijsko zdravljenje raka ŠČD

  • Edina uspešna metoda, ki zagotavlja ozdravitev

  • Odstranitev tumorje z vsemi pripadajočimi bezgavkami oz. drenažnim področjem

  • Obseg radikalne operacije je anatomsko določen

  • Tipične resekcije (ne gre za op.tehniko, ampak jasno verifikacijo)

  • Pred op. potreben UZ trebuha (definira se razsoj v regionalne bezgavke), RTG pljuč, določitev nivoja serumskega CEA

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Predoperativna priprava pri raku danke

Predoperativna priprava pri raku danke

  • Nujna je natančna predoperativna razmejitev (MR ali EUZ)

  • TN stadij

  • Ocena splošnega stanja bolnika

  • RD se kirurško razdeli ne tretjine

  • Rak v zg. tretjini se obnaša drugače kot v sp. tretjinah

  • Pri raku v sp.tretjinah predoperativna radiokemoterapija (T2N1)

  • Uporabljena sta dolgi (kirurgi ga pogosteje uporabljajajo) in kratki režim

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Priprava na operativni poseg pri raku

Priprava na operativni poseg pri raku ŠČ

  • Predoperativno radikalno čiščenje se ne uporablja več

  • Dan pred op. bolniki uživajo tekočo hrano,

  • klizma

  • Več pozornosti se posveča bolečini

  • Čim manjša je obremenitev s parenteralno tekočino

  • Čimprejšnje hranjenje

  • Zelo se zmanjša obremenitev bolnikovega organizma,

  • Ležalne dobe se tako prepolovijo, okrevanje je krajše

  • Fast Track Surgery

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operativna metoda zdravljenja 1 2

Operativna metoda zdravljenja 1/2

  • Standardna radikalna resekcija s primarno anastomozo (monoblok črevesa s TU s pripadajočimi bezgavkami in mezenterijem)

  • Pri raku ŠČ (zaradi anatomskih posebnosti) je primarna anastomoza skoraj vedno možna

  • Pri RD pa skoraj vedno

  • Razen v primeru zagotovitve pooperativne kontinence (tu v sp. tretjini danke)

  • “non tuoch” tehnika – primarno se prekine žilni pecelj

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operativna metoda zdravljenja 2 2

Operativna metoda zdravljenja 2/2

  • Razširjeno povirje drenaže limfe – razširjena radikalna resekcija (dodatna resekcija velike peče in gastroepiploične arkade pri raku v predelu jetrnega zavoja)

  • Lokalno preraščanje tu v sosednje organe – multivisceralna resekcija (ozko črevo, del želodca ali jeter)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Desna hemikolektomija

Desna hemikolektomija

  • Lokalizacija tu v predelu cekuma, ascendentnega dela ŠČ

  • Anastomozira se terminalni ileum

  • Terminalno lateralno s prečnim delom širokega črevesja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija transverzuma

Resekcija transverzuma

  • Tu v sredini transverzuma

  • Ni pogosta op

  • Uporablja se pri nižjih T stadijih in klinično negativnih N stadijih

  • Pri višjih stadijih se uporablja subtotalna resekcija

  • Rekonstrukcija s termino-terminalno anastomozo

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Leva hemikolektomija

Leva hemikolektomija

  • Tu v predelu levega dela prečnega in descendentnega dela ŠČ

  • Rekonstrukcija črevesa se opravi z direktno anastomozo med ostankom prečnega črevesa in preostankom sigme

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Raz irjena leva hemikolektomija

Razširjena leva hemikolektomija

  • Pri lokalizaciji tu na več mestih v predelu levega ŠČ ali v višjem stadiju ali z znakom zapore

  • Vključeno je povirje a. kolike medie

  • Subtotalna kolektomija

  • Anastomoza med terminalnim ileumom ter preostankom sigme

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija sigme

Resekcija sigme

  • Tu lokaliziran v S-astem delu ŠČ

  • Anastomoza med descendentnim delom ŠČ in danko

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija rektosigme

Resekcija rektosigme

  • Ta definicija lokacije se opušča

  • Jasno naj se definira proces v zg. danki ali sp. sigmi

  • Anastomozira se descendentni del ŠD z danko (praviloma intraperitonealno)

  • Običajno z avtomatskim spenjalnikom,

  • brez zaščitne stome

  • ome

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Subtotalna in totalna kolektomija

Subtotalna in totalna kolektomija

  • Tu na levi strani ŠČ z znaki zapore in dekompenziranim ileusom ali pri večjih lokalizacijah tu

  • Subtotalna kolektomija podobna levi hemikolektomiji (zajema celotno sigmo)

  • Totalna kolektomija: odstranitev še odstranitev zg. danke, nizka anastomoza med terminalnim ileumom in danko

  • Uporabljena tudi pri bolnikih operiranih v ileusu zaradi distendiranosti,

  • ter okvare seroze desnega kolona pri osnovnem procesu na levem kolonu

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sprednja nizka resekcija

Sprednja nizka resekcija

  • Tu v danki

  • Na krn danke se anastomozira descendentni del ŠČ (običajno z avtomatskim spenjalnikom)

  • Resekcija na prehodu srednje v zgornjo tretjino z anastomozo intraperitonealno z zagotovljenim varnostnim 5cm robom – sprednja resekcija

  • tu lokaliziran v srednji in spodnji tretjini- popolna odstranitev mezorektuma (TME) z anastomozo nekaj cm nad zobato črto (tudi običajno z avtomatskim spenjalnikom)

  • Pri sprednji nizki resekciji se običajno naredi zankasta ileostoma – zaščitna,

  • po nekaj mesecih se zapre (da se vzpostavi kontinuiteta)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Abdominoperinealna ekscizija danke

Abdominoperinealna ekscizija danke

  • pri tu v spodnji tretjini danke

  • Podobno kot pri sprednji nizki resekciji

  • Ob tem pa se odstrani še celotna danka

  • Terminalna sigmoido oz. descendento anastomoza (Danes redkeje uporabljena op.)

  • Tu z neg.N stadijem, ne predirajo stene tudi pri zelo nizkih lokacijah- možno vzpostaviti kontinuiteto s kolo-analno anastomozo

  • Anastomozira se descendens direktno v analni kanal pod zobato črto

  • Natančen izbor takih bolnikov- predoperativno zagotovljena popolna kontinentna funkcija

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Paliativne operacije

Paliativne operacije

  • Pri neresektabilnih tu

  • Obhodne anastomoze ter stome

  • Ne gre za terapevtsko radikalne operacije

  • Cilj je olajšati bolnikove težave, izboljšati kakovost življenja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laparoskopski posegi

Laparoskopski posegi

  • Možno je zagotoviti enake resekcijske pogoje

  • Poročila govorijo o hitrejšem okrevanju bolnikov, manjša obremenitev organizma s citokini in drugimi mediatorji

  • Omejitve: drag specifični instrumentarij, dolga učna krivulja, hitrost pridobivanja izkušenj

  • Op.posegi po protokolu “Fast Track” zagotavlja enako hitrost okrevanja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom d

Sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom ŠČD

  • Metastatski rak ŠČD v večini primerov neozdravljiva bolezen

  • Prognoza in preživetje teh bolnikov v zadnjih letih boljša

  • Prvotno zdravljenje temeljilo zgolj na 5-fuouracilu (20% odgovor, srednje preživetje bolnikov 10 do 11mesecev)

  • Novi citostatiki: kapacetabin, irinotekan, oksaliplatin

  • Tarčna zdravila: cetuksimab, bevacizumab

  • Srednje preživetje teh bolnikov 30 mesecev

  • Tovrstno zdravljenje v kombinaciji z op. odstranitvijo jetrnih in pljučnih zasevkov – pot do ozdravitve

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole in po operaciji raka d

Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD

  • Učinkovito lajšanje bolečin doprinese k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja, izboljša izid zdravljenja in bolnikovo rehabilitacijo

  • Telesna bolečina po op. ni več fiziološko koristna

  • Škodljivi učinki bolečine so dokazani

  • Vzrok za zaplete: tahikardija, spremembe krvnega tlaka, napetost mišic, pospešenodihanje

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole in po operaciji raka d1

Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD

  • Edini verodostojni pokazatelj bolečine je bolnikova izpoved

  • Vizualna analogna lestvica

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sedare dolorum opus divinum est

Sedare dolorum opus divinum est

  • Racinalna uporaba analgetikov

  • Pravilni odmerki analgetikov- učinkovitost, brez resnih stranskih učinkov

  • Idealno zdravilo - široko terapevtsko okno, enakomerno celodnevno učinkovito koncentracijo (žal ga ni)

  • Srednje močna, močna bolečina – predvsem opioidni a.

  • Peroralna analdezija - samostojno uravnavanje potrebe po zdravilu

  • Izbor glede na potentnost, razred opioidne učinkovine, čas delovanja, stranske učinke

  • Kodein, tramadol – srednje močna bolečina

  • Morfij, hidromorfon, fentanil – močnejša in huda bolečina

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole ine po operaciji raka d

Lajšanje bolečine po operaciji raka ŠČD

  • im – trauma uboda in nevarnost okužbe

  • nepredvidljiva absorpcija razlog za neprimerno analgezijo

  • iv - hitrejši analgetični učinek, možnosti titriranja

  • Slabost – večja invazivnost, neenakomernost koncentracije v organizmu – možni stranski učinki, nezadostna analgezija

  • Stranski učinki: slabost, bruhanje, zaprtje

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Vodenje bolnika po operaciji raka d

Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD

  • Doživljenjsko

  • Kirurg ali ZDM?

  • Dostopnost do ZDM stalna in takojšnja-do kirurga občasna in odložena

  • Dodatna znanja in veščine ZDM

  • Pri terapevtskih postopkih in sporazumevanju z bolnikom in svojci

  • Cilj sledenja je odkrivanje morebitnih znakov napredovanja bolezni

  • Skrb za kakovost bolnikovega življenja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Vodenje bolnika po operaciji raka d1

Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD

  • Natančna anamneza: bolečina, odvajanje , hujšanje?

  • Lab: hemogram, biokemične preiskave, Fe, tumorski označevalci CEA,

    CA 19-9,

  • UZ pregled trebuha,

  • RTG pljuč,

  • morebitne dodatne preiskave

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v vodenju bolnikov po operaciji zaradi raka d

Kolonoskopija v vodenju bolnikov po operaciji zaradi raka ŠČD

  • ASGE guideline:pogostost kolonoskopij po

  • enem letu, treh letih, petih letih (pod pogojem, da so kolonoskopski izvidi normalni)

  • Ca rektuma: 1, 4 in 5 letih

  • Sprednja nizka resekcija: (fleksibilna sigmoideoskopija) brez obsevalne th, mezotekalne resekcije – vsake 3 do 6 mesecev v naslednjih 2 do 3 letih

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Dietni nasveti po operaciji raka d

Dietni nasveti po operaciji raka ŠČD

  • Ileostoma: uživaje večjih količin tekočine,izogibanje hrani z veliko celuloze (sveže sadje, zelenjava), sadnim sokovom,močno začinjeni hrani in hrani, ki deluje odvajalno

  • Kolostoma: uživanje običajne hrane, pozor pred živili, kjer pri prebavi nastajajo prekomerni plini, neprijetne vonjave

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolniki s slabo prognozo

Bolniki s slabo prognozo

  • Simptomatsko medikamentozno zdravljenje

  • Prizadevanje za izboljšanjem kakovosti bolnikovega življenja

  • Umiranje temna senca, ki spremlja rakavo bolezen

  • Strah pred smrtjo, trpljenjem, bolečinami hromi duše bolnikov

  • Zdravnikova večna dilema

  • Zdravnik mora spregovoriti o temni plati bolezni, tesnobi, strahovih - spremljevalcih slovesa

  • Komunikacija najpomembnejši terapevtski pripomoček ZDM

  • Hospic

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pomo bolnikom v du evni stiski po operaciji raka d

Pomoč bolnikom v duševni stiski po operaciji raka ŠČD

  • Žalost, potrtost- normalna odziva na boleče življenjske dogodke

  • Bojazen pred invalidnostjo, odvisnosti od drugih, socialne izoliranosti

  • Žalost in bojazen lahko preraste v depresijo

  • Tretjina bolnikov z rakom je depresivnih

  • Prepoznavanje depresije je težavno

  • Spremembe tel. teže, motnje spanja, motnje v delovanju srca, prebavil, libida, menstruacijskega ciklusa

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Depresija pri bolniku z rakom d

Depresija pri bolniku z rakom ŠČD

  • Znaki depresije: potrtost, zaskrbljenost, občutek nemoči, črnogledost, izguba zanimanja zase in okolico, duševna zavrtost ali agitiranost, pomanjkanje samospoštovanja

  • Na področju mišljenja: zavrto mišljenje, slabša koncentracija, spominske motnje, slabša asociacija

  • Disforično razpoloženje, občutek krivde, brezupa in nebogljenosti, samomorilne misli, načrt

  • SSRI in druge psihoterapevtske metode zdravljenja

  • Bolniku pomagajo zmanjšati prizadetost, okrepiti samopodobo, samospoštovanje, zmanjšanje tesnobe

  • Izrednega pomena je podpora terapevta, skupine, ZDM, prijateljev, zlasti družine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zdravstvena nega bolnika s revesno stomo

Zdravstvena nega bolnika s črevesno stomo

  • Pomoč bolniku, da bo zmogel po op. posegu enako kvalitetno živeti, kot pred njim

  • Bolnika čim prej vključiti v oskrbo stome

  • V proces rehabilitacije naj se vključi (z bolnikovim privoljenjem) družina

  • ZDM mora poznati pripomočke za nego stome, možnost nabave

  • Nujno potrebno sodelovanje z medicinsko sestro za nego stom in patronažno službo

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Posebnosti nege pri bolniku z ileostomo

Posebnosti nege pri bolniku z ileostomo

  • Bolnik izloča tekoče ali kašasto blato

  • Uporabljajo se vrečke za izpust (omogočajo večkratno praznjenje)

  • Koža okrog ileostome mora bit dobro zaščitena s kožno podlago

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Nega pri bolniku z kolostomo

Nega pri bolniku z kolostomo

  • Sprva po op. vrečke za izpust (izločki so še tekoči)

  • Zaprte vrečke, ko se izločki formirajo

  • Posebna neprijetnost pri kolostomi izločanje plinov in neprijeten vonj

  • Priporoča se uporaba vrečk z vgrajenim filtrom in sredstvo za nevtralizacijo vonjav

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Irigacija in samoklistiranje

Irigacija in samoklistiranje

  • Postopek praznjenja črevesa s samoklistiranjem: set za irigacijo

  • Cilj: črevesna stoma 24 ur ne bo izločala blata, 12 ur ni izločanja plinov

  • Po postopku se na stomo namesti manjša vrečka z vgrajenim filtrom in v stomo pa poseben čep

  • Indikacije in kontraindikacije

  • Nevarnosti, da bi se črevo navadilo ni

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zveza invalidskih dru tev ilko

Zveza invalidskih društev ILKO

  • Pomemben dejavnik v rehabilitaciji bolnikov z izpeljanim črevesom

  • V veliko pomoč so bolnikom prostovoljci- dobro rehabilitirani, usposobljeni, svojo spremenjeno samopodobo sprijaznjeni stomisti

  • Srečanja stomistov

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Delazmo nost bolnika po operaciji raka d

Delazmožnost bolnika po operaciji raka ŠČD

  • Mejno področje: na preizkušnjo postavljen odnos bolnik – zdravnik

  • Poznavanje delovnih mest, sodelovanje z delovno organizacijo

  • Objektivne informacije o obremenitvah na delovnem mestu

  • Kirurg konsultant ZDM

  • Preprečiti beg v stalež

  • Napotitev bolnika po 30 dneh k imenovanemu zdravniku

  • Trajna izgubi delazmožnosti ad IK

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zahvaljujem se vam za va o pozornost

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost!

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


  • Login