Bolnik po operaciji raka irokega revesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine
Download
1 / 58

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA IROKEGA CREVESA IN DANKE- VPRA ANJA IN IZKU NJE ZDRAVNIKA DRU INSKE MEDICINE - PowerPoint PPT Presentation


  • 424 Views
  • Uploaded on

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE. Ksenija Tušek Bunc. World Cancer Report. Leta 2000 – 10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov Leta 2020 – 15 milj. novih primerov raka. World Cancer Record.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'BOLNIK PO OPERACIJI RAKA IROKEGA CREVESA IN DANKE- VPRA ANJA IN IZKU NJE ZDRAVNIKA DRU INSKE MEDICINE' - tevin


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
Bolnik po operaciji raka irokega revesa in danke vpra anja in izku nje zdravnika dru inske medicine

BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

Ksenija Tušek Bunc

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


World cancer report
World Cancer Report VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Leta 2000 –10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov

  • Leta 2020–15 milj. novih primerov raka

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


World cancer record
World Cancer Record VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • L. 2004 v 25 deželah Evropske unije – 2,9 milj. novih primerov raka

  • 1,7 milj. smrti zaradi raka

  • Rak ŠČD za rakom pljuč najpomembnejši vzrok smrti pri moških

  • L. 2000 po incidenci na tretjem, po prevalenci pa na drugem mestu med vsem vrstami raka

  • 67 000 (13,2%) Evropejcev umrlo zaradi raka ŠČD

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Rak d v sloveniji 1 2
Rak ŠČD v Sloveniji VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/2

  • Rakave bolezni predstavljajo javno zdravstveni problem

  • Zgodnja diagnostika raka ŠČD ni sistemsko urejena

  • Smernice, identifikacija dejavnikov tveganja, priporočila za vedenjski slog – orodja v rokah zdravnikov DM za zmanjševanje zbolevnosti in umrljivosti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Rak d v sloveniji 2 2
Rak ŠČD v Sloveniji VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE2/2

  • 1100 novih primerov raka ŠČD (623 ♂ in 487 ♁ )- leto 2001

  • V zadnjih letih naraščanje novih primerov

  • Pri moških za 200%

  • 1980 incidenčna stopnja 25/100 000 za oba spola

  • 2001 64/100 000 pri ♂ in 48/100 000 pri ♀

  • V svetu in pri nas rak ŠČD drugi najpogostejši vzrok smrti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Najpogostej e rakave bolezni mo ki 1 2
Najpogostejše rakave bolezni –moški VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/2

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Najpogostej e rakave bolezni enske 2 2
Najpogostejše rakave bolezni – ženske VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE2/2

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007 VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE


Pre ivetje 1 2
Preživetje VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/2

  • Petletno preživetje bolnikov z rakom ŠČD v SLO nižje kot v ostalih razvitih deželah

  • Relativno 5- letno preživetje EUROCARE 3 1990 -1994

    (1.8 000 000 prebivalcev v 20 evropskih državah in regijah)

  • V SLO 38% preživetje za rak ŠČ in 34,5 % za rak danke

  • Za 13% pod evropskim povprečjem

  • 1993 – 1997 34%, drugod 43%

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pre ivetje 2 2
Preživetje VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE2/2

  • Vrsta rakave bolezni

  • Narava poteka bolezni

  • Razširjenosti bolezni v času diagnoze

  • Starost bolnika

  • Ustreznost zdravljenja

  • Zgodnejše odkrivanje nedvomno izboljša preživetje bolnikov (rak dojk, rak ŠČD)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Naloge zdm
Naloge ZDM VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Številne dileme kako ravnati in kdaj pravočasno pomisliti na določeno bolezensko stanje

  • Usmerjanje bolnika na pravočasne, pravilne, smiselne preiskave,

  • Pravilno zdravljenje

  • Podatke o dejavnikih tveganja za SŽB je moč uporabiti, ko pomislimo na možnost rakave bolezni ali kake druge kronične nenalezljive bolezni

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Celotna obravnava v dm 1 1
Celotna obravnava v DM VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/1

  • Človek zboli kot celovita osebnost

  • ZDM ocenjuje človeka in ne bolezen

  • Bolnik ima celo vrsto bolezni

  • Karcinom ŠČD le trenutna prioriteta

  • Zahteve po znanju ZDM bistveno večje

  • Sposobnost presoje bolnikove osebnosti

  • Partnerski odnos je bistvenega pomena

  • Poznavanje bolnikovega okolja- družine

  • Pridobiti k sodelovanju družino

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Celostna obravnava v dm 1 2
Celostna obravnava v DM VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/2

  • Sodelovanje s kirurgom – operaterjem

  • Odpustnica

  • Operacijski poseg, pooperacijski zapleti, rehabilitacija v zdravilišču, kontrole

  • Izboljšati sodelovanja

  • Prihodnost je v računalniški tehnologiji

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v diagnostiki raka d
Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • ZDM mora dobro poznati subtilne znake bolezni in ogrožene skupine ljudi

  • Nujno poznavanje kontraindikacij: prve mesece po AMI, v fazi akutnega divertikulitisa, ob hudih zagonih kronične vnetne črevesne bolezni, ishemičnega kolitisa

  • Pomoč bolniku pri premagovanju strahu pred preiskavo

  • Ustrezna razlaga smisla in koristi preiskave

  • Pogoj za uspešno preiskavo je dobro očiščeno črevo, bolnika je potrebno pripraviti

  • Dobro sodelovanje z bolnikom

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v diagnostiki raka d1
Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Poleg diagnostičih še terapevtske možnosti (polipektomije, ustavljanje krvavitev, dilatacija stenoz, lasarske terapije angiodisplazij)

  • Irigografija z dvojnim kontrastom in virtualna CT kolografija (funkcionalne motnje, divertikuloze, fistule), ko kolonoskopija ni izvedljiva (neprehodne stenoze, peritonelana adhezije)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Polipi irokega revesa
Polipi širokega črevesa VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Adenomi izrazite prekanceroze (90% raka ŠČD)

  • Hiperplastični polipi, juvenilni polipi, psevdopolipi, hemartomi ne sodijo v to skupino: histologija

  • Zapleti po polipektomijah so redki: krvavitve v cca 1%, perforacije

  • Vodenje bolnika po odstranitvi polipa prioriteta ZDM

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pogostost kontrol po polipektomiji
Pogostost kontrol po polipektomiji VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Pogostost oz. časovni interval kontrol odvisna od števila, velikosti, oblike in histološke zgradbe polipa

  • Večji sesilni (vilozni) polipi-ko. kolonoskopija 2 do 6 mesecev

  • Manjši polipi (<1cm), z nizko stopnjo displazije – ko. kolonoskopija po 5 letih

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Ostale prekanceroze
Ostale prekanceroze VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Ulcerozni kolitis, cronova bolezen, hereditarni nepolipozni kolorektalni rak, familiarna adenomatozna polipoza, Gardnerjev sindrom, Turcotov sindrom

  • 6 krat večje tveganje za rak ŠČD pri bolnikih z ulceroznim kolitisom

  • Tveganje večje pri več kot 20 let trajajoči bolezni, prizadet celoten kolon

  • Po 8 do 10 letih trajanja bolezni potrebna kolonoskopija na 1 do 2 leti

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operacijsko zdravljenje raka d
Operacijsko zdravljenje raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Edina uspešna metoda, ki zagotavlja ozdravitev

  • Odstranitev tumorje z vsemi pripadajočimi bezgavkami oz. drenažnim področjem

  • Obseg radikalne operacije je anatomsko določen

  • Tipične resekcije (ne gre za op.tehniko, ampak jasno verifikacijo)

  • Pred op. potreben UZ trebuha (definira se razsoj v regionalne bezgavke), RTG pljuč, določitev nivoja serumskega CEA

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Predoperativna priprava pri raku danke
Predoperativna priprava pri raku danke VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Nujna je natančna predoperativna razmejitev (MR ali EUZ)

  • TN stadij

  • Ocena splošnega stanja bolnika

  • RD se kirurško razdeli ne tretjine

  • Rak v zg. tretjini se obnaša drugače kot v sp. tretjinah

  • Pri raku v sp.tretjinah predoperativna radiokemoterapija (T2N1)

  • Uporabljena sta dolgi (kirurgi ga pogosteje uporabljajajo) in kratki režim

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Priprava na operativni poseg pri raku
Priprava na operativni poseg pri raku ŠČ VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Predoperativno radikalno čiščenje se ne uporablja več

  • Dan pred op. bolniki uživajo tekočo hrano,

  • klizma

  • Več pozornosti se posveča bolečini

  • Čim manjša je obremenitev s parenteralno tekočino

  • Čimprejšnje hranjenje

  • Zelo se zmanjša obremenitev bolnikovega organizma,

  • Ležalne dobe se tako prepolovijo, okrevanje je krajše

  • Fast Track Surgery

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operativna metoda zdravljenja 1 2
Operativna metoda zdravljenja VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE1/2

  • Standardna radikalna resekcija s primarno anastomozo (monoblok črevesa s TU s pripadajočimi bezgavkami in mezenterijem)

  • Pri raku ŠČ (zaradi anatomskih posebnosti) je primarna anastomoza skoraj vedno možna

  • Pri RD pa skoraj vedno

  • Razen v primeru zagotovitve pooperativne kontinence (tu v sp. tretjini danke)

  • “non tuoch” tehnika – primarno se prekine žilni pecelj

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Operativna metoda zdravljenja 2 2
Operativna metoda zdravljenja VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE2/2

  • Razširjeno povirje drenaže limfe – razširjena radikalna resekcija (dodatna resekcija velike peče in gastroepiploične arkade pri raku v predelu jetrnega zavoja)

  • Lokalno preraščanje tu v sosednje organe – multivisceralna resekcija (ozko črevo, del želodca ali jeter)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Desna hemikolektomija
Desna hemikolektomija VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Lokalizacija tu v predelu cekuma, ascendentnega dela ŠČ

  • Anastomozira se terminalni ileum

  • Terminalno lateralno s prečnim delom širokega črevesja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija transverzuma
Resekcija transverzuma VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Tu v sredini transverzuma

  • Ni pogosta op

  • Uporablja se pri nižjih T stadijih in klinično negativnih N stadijih

  • Pri višjih stadijih se uporablja subtotalna resekcija

  • Rekonstrukcija s termino-terminalno anastomozo

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Leva hemikolektomija
Leva hemikolektomija VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Tu v predelu levega dela prečnega in descendentnega dela ŠČ

  • Rekonstrukcija črevesa se opravi z direktno anastomozo med ostankom prečnega črevesa in preostankom sigme

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Raz irjena leva hemikolektomija
Razširjena leva hemikolektomija VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Pri lokalizaciji tu na več mestih v predelu levega ŠČ ali v višjem stadiju ali z znakom zapore

  • Vključeno je povirje a. kolike medie

  • Subtotalna kolektomija

  • Anastomoza med terminalnim ileumom ter preostankom sigme

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija sigme
Resekcija sigme VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Tu lokaliziran v S-astem delu ŠČ

  • Anastomoza med descendentnim delom ŠČ in danko

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Resekcija rektosigme
Resekcija rektosigme VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Ta definicija lokacije se opušča

  • Jasno naj se definira proces v zg. danki ali sp. sigmi

  • Anastomozira se descendentni del ŠD z danko (praviloma intraperitonealno)

  • Običajno z avtomatskim spenjalnikom,

  • brez zaščitne stome

  • ome

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Subtotalna in totalna kolektomija
Subtotalna in totalna kolektomija VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Tu na levi strani ŠČ z znaki zapore in dekompenziranim ileusom ali pri večjih lokalizacijah tu

  • Subtotalna kolektomija podobna levi hemikolektomiji (zajema celotno sigmo)

  • Totalna kolektomija: odstranitev še odstranitev zg. danke, nizka anastomoza med terminalnim ileumom in danko

  • Uporabljena tudi pri bolnikih operiranih v ileusu zaradi distendiranosti,

  • ter okvare seroze desnega kolona pri osnovnem procesu na levem kolonu

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sprednja nizka resekcija
Sprednja nizka resekcija VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Tu v danki

  • Na krn danke se anastomozira descendentni del ŠČ (običajno z avtomatskim spenjalnikom)

  • Resekcija na prehodu srednje v zgornjo tretjino z anastomozo intraperitonealno z zagotovljenim varnostnim 5cm robom – sprednja resekcija

  • tu lokaliziran v srednji in spodnji tretjini- popolna odstranitev mezorektuma (TME) z anastomozo nekaj cm nad zobato črto (tudi običajno z avtomatskim spenjalnikom)

  • Pri sprednji nizki resekciji se običajno naredi zankasta ileostoma – zaščitna,

  • po nekaj mesecih se zapre (da se vzpostavi kontinuiteta)

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Abdominoperinealna ekscizija danke
Abdominoperinealna ekscizija danke VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • pri tu v spodnji tretjini danke

  • Podobno kot pri sprednji nizki resekciji

  • Ob tem pa se odstrani še celotna danka

  • Terminalna sigmoido oz. descendento anastomoza (Danes redkeje uporabljena op.)

  • Tu z neg.N stadijem, ne predirajo stene tudi pri zelo nizkih lokacijah- možno vzpostaviti kontinuiteto s kolo-analno anastomozo

  • Anastomozira se descendens direktno v analni kanal pod zobato črto

  • Natančen izbor takih bolnikov- predoperativno zagotovljena popolna kontinentna funkcija

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Paliativne operacije
Paliativne operacije VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Pri neresektabilnih tu

  • Obhodne anastomoze ter stome

  • Ne gre za terapevtsko radikalne operacije

  • Cilj je olajšati bolnikove težave, izboljšati kakovost življenja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laparoskopski posegi
Laparoskopski posegi VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Možno je zagotoviti enake resekcijske pogoje

  • Poročila govorijo o hitrejšem okrevanju bolnikov, manjša obremenitev organizma s citokini in drugimi mediatorji

  • Omejitve: drag specifični instrumentarij, dolga učna krivulja, hitrost pridobivanja izkušenj

  • Op.posegi po protokolu “Fast Track” zagotavlja enako hitrost okrevanja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom d
Sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Metastatski rak ŠČD v večini primerov neozdravljiva bolezen

  • Prognoza in preživetje teh bolnikov v zadnjih letih boljša

  • Prvotno zdravljenje temeljilo zgolj na 5-fuouracilu (20% odgovor, srednje preživetje bolnikov 10 do 11mesecev)

  • Novi citostatiki: kapacetabin, irinotekan, oksaliplatin

  • Tarčna zdravila: cetuksimab, bevacizumab

  • Srednje preživetje teh bolnikov 30 mesecev

  • Tovrstno zdravljenje v kombinaciji z op. odstranitvijo jetrnih in pljučnih zasevkov – pot do ozdravitve

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole in po operaciji raka d
Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Učinkovito lajšanje bolečin doprinese k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja, izboljša izid zdravljenja in bolnikovo rehabilitacijo

  • Telesna bolečina po op. ni več fiziološko koristna

  • Škodljivi učinki bolečine so dokazani

  • Vzrok za zaplete: tahikardija, spremembe krvnega tlaka, napetost mišic, pospešenodihanje

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole in po operaciji raka d1
Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Edini verodostojni pokazatelj bolečine je bolnikova izpoved

  • Vizualna analogna lestvica

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Sedare dolorum opus divinum est
Sedare dolorum opus divinum est VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Racinalna uporaba analgetikov

  • Pravilni odmerki analgetikov- učinkovitost, brez resnih stranskih učinkov

  • Idealno zdravilo - široko terapevtsko okno, enakomerno celodnevno učinkovito koncentracijo (žal ga ni)

  • Srednje močna, močna bolečina – predvsem opioidni a.

  • Peroralna analdezija - samostojno uravnavanje potrebe po zdravilu

  • Izbor glede na potentnost, razred opioidne učinkovine, čas delovanja, stranske učinke

  • Kodein, tramadol – srednje močna bolečina

  • Morfij, hidromorfon, fentanil – močnejša in huda bolečina

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Laj anje bole ine po operaciji raka d
Lajšanje bolečine po operaciji raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • im – trauma uboda in nevarnost okužbe

  • nepredvidljiva absorpcija razlog za neprimerno analgezijo

  • iv - hitrejši analgetični učinek, možnosti titriranja

  • Slabost – večja invazivnost, neenakomernost koncentracije v organizmu – možni stranski učinki, nezadostna analgezija

  • Stranski učinki: slabost, bruhanje, zaprtje

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Vodenje bolnika po operaciji raka d
Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Doživljenjsko

  • Kirurg ali ZDM?

  • Dostopnost do ZDM stalna in takojšnja-do kirurga občasna in odložena

  • Dodatna znanja in veščine ZDM

  • Pri terapevtskih postopkih in sporazumevanju z bolnikom in svojci

  • Cilj sledenja je odkrivanje morebitnih znakov napredovanja bolezni

  • Skrb za kakovost bolnikovega življenja

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Vodenje bolnika po operaciji raka d1
Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

  • Natančna anamneza: bolečina, odvajanje , hujšanje?

  • Lab: hemogram, biokemične preiskave, Fe, tumorski označevalci CEA,

    CA 19-9,

  • UZ pregled trebuha,

  • RTG pljuč,

  • morebitne dodatne preiskave

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Kolonoskopija v vodenju bolnikov po operaciji zaradi raka d
Kolonoskopija v vodenju bolnikov po operaciji zaradi raka ŠČD

  • ASGE guideline:pogostost kolonoskopij po

  • enem letu, treh letih, petih letih (pod pogojem, da so kolonoskopski izvidi normalni)

  • Ca rektuma: 1, 4 in 5 letih

  • Sprednja nizka resekcija: (fleksibilna sigmoideoskopija) brez obsevalne th, mezotekalne resekcije – vsake 3 do 6 mesecev v naslednjih 2 do 3 letih

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Dietni nasveti po operaciji raka d
Dietni nasveti po operaciji raka ŠČD ŠČD

  • Ileostoma: uživaje večjih količin tekočine,izogibanje hrani z veliko celuloze (sveže sadje, zelenjava), sadnim sokovom,močno začinjeni hrani in hrani, ki deluje odvajalno

  • Kolostoma: uživanje običajne hrane, pozor pred živili, kjer pri prebavi nastajajo prekomerni plini, neprijetne vonjave

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Bolniki s slabo prognozo
Bolniki s slabo prognozo ŠČD

  • Simptomatsko medikamentozno zdravljenje

  • Prizadevanje za izboljšanjem kakovosti bolnikovega življenja

  • Umiranje temna senca, ki spremlja rakavo bolezen

  • Strah pred smrtjo, trpljenjem, bolečinami hromi duše bolnikov

  • Zdravnikova večna dilema

  • Zdravnik mora spregovoriti o temni plati bolezni, tesnobi, strahovih - spremljevalcih slovesa

  • Komunikacija najpomembnejši terapevtski pripomoček ZDM

  • Hospic

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Pomo bolnikom v du evni stiski po operaciji raka d
Pomoč bolnikom v duševni stiski po operaciji raka ŠČD ŠČD

  • Žalost, potrtost- normalna odziva na boleče življenjske dogodke

  • Bojazen pred invalidnostjo, odvisnosti od drugih, socialne izoliranosti

  • Žalost in bojazen lahko preraste v depresijo

  • Tretjina bolnikov z rakom je depresivnih

  • Prepoznavanje depresije je težavno

  • Spremembe tel. teže, motnje spanja, motnje v delovanju srca, prebavil, libida, menstruacijskega ciklusa

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Depresija pri bolniku z rakom d
Depresija pri bolniku z rakom ŠČD ŠČD

  • Znaki depresije: potrtost, zaskrbljenost, občutek nemoči, črnogledost, izguba zanimanja zase in okolico, duševna zavrtost ali agitiranost, pomanjkanje samospoštovanja

  • Na področju mišljenja: zavrto mišljenje, slabša koncentracija, spominske motnje, slabša asociacija

  • Disforično razpoloženje, občutek krivde, brezupa in nebogljenosti, samomorilne misli, načrt

  • SSRI in druge psihoterapevtske metode zdravljenja

  • Bolniku pomagajo zmanjšati prizadetost, okrepiti samopodobo, samospoštovanje, zmanjšanje tesnobe

  • Izrednega pomena je podpora terapevta, skupine, ZDM, prijateljev, zlasti družine

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zdravstvena nega bolnika s revesno stomo
Zdravstvena nega bolnika s črevesno stomo ŠČD

  • Pomoč bolniku, da bo zmogel po op. posegu enako kvalitetno živeti, kot pred njim

  • Bolnika čim prej vključiti v oskrbo stome

  • V proces rehabilitacije naj se vključi (z bolnikovim privoljenjem) družina

  • ZDM mora poznati pripomočke za nego stome, možnost nabave

  • Nujno potrebno sodelovanje z medicinsko sestro za nego stom in patronažno službo

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Posebnosti nege pri bolniku z ileostomo
Posebnosti nege pri bolniku z ileostomo ŠČD

  • Bolnik izloča tekoče ali kašasto blato

  • Uporabljajo se vrečke za izpust (omogočajo večkratno praznjenje)

  • Koža okrog ileostome mora bit dobro zaščitena s kožno podlago

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Nega pri bolniku z kolostomo
Nega pri bolniku z kolostomo ŠČD

  • Sprva po op. vrečke za izpust (izločki so še tekoči)

  • Zaprte vrečke, ko se izločki formirajo

  • Posebna neprijetnost pri kolostomi izločanje plinov in neprijeten vonj

  • Priporoča se uporaba vrečk z vgrajenim filtrom in sredstvo za nevtralizacijo vonjav

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Irigacija in samoklistiranje
Irigacija in samoklistiranje ŠČD

  • Postopek praznjenja črevesa s samoklistiranjem: set za irigacijo

  • Cilj: črevesna stoma 24 ur ne bo izločala blata, 12 ur ni izločanja plinov

  • Po postopku se na stomo namesti manjša vrečka z vgrajenim filtrom in v stomo pa poseben čep

  • Indikacije in kontraindikacije

  • Nevarnosti, da bi se črevo navadilo ni

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zveza invalidskih dru tev ilko
Zveza invalidskih društev ILKO ŠČD

  • Pomemben dejavnik v rehabilitaciji bolnikov z izpeljanim črevesom

  • V veliko pomoč so bolnikom prostovoljci- dobro rehabilitirani, usposobljeni, svojo spremenjeno samopodobo sprijaznjeni stomisti

  • Srečanja stomistov

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Delazmo nost bolnika po operaciji raka d
Delazmožnost bolnika po operaciji raka ŠČD ŠČD

  • Mejno področje: na preizkušnjo postavljen odnos bolnik – zdravnik

  • Poznavanje delovnih mest, sodelovanje z delovno organizacijo

  • Objektivne informacije o obremenitvah na delovnem mestu

  • Kirurg konsultant ZDM

  • Preprečiti beg v stalež

  • Napotitev bolnika po 30 dneh k imenovanemu zdravniku

  • Trajna izgubi delazmožnosti ad IK

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


Zahvaljujem se vam za va o pozornost
Zahvaljujem se vam za vašo pozornost! ŠČD

42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007


ad