POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

2. Delovanje jaza

3. Pregled vsebine • Modeli delovanja jaza • Samodejavnost • Zavestni in nezavedni vidiki jaza

4. Vzdrževanje pozitivne samopodobe samouslužnostna pristranost Modeli samovzdrževanja Tesserjev SEM model Referenčni model jaza (Musek, 1986) Drugi vidiki motivacijskega delovanja jaza in samopodobe trije motivi samodelovanja (Brown, 1997) samoopozarjanje (Snyder) Pristranosti, ki jih proizvaja jaz samopoudarjanje samogeneracija iluzija samopodobe samoreference samoslužnost samokonsistentnost pozitivna iluzija Motivacijsko delovanje jaza

5. Samoslužna pristranost • med najbolj dokazanimi psihološkimi zakonitostmi • pozitivnim povratnim informacijam o sebi bolj verjamemo kot negativnim (Kunda, 1990) • Zakaj? Ker pozitivne nekritično sprejemamo brez preverjanja, medtem ko negativne preverjamo (Ditto-Lopez, 1992) • različno atribuiranje (uspehi internalno neuspehi eksternalno) • smo lahko vsi nad povprečjem (pri pozitivnih lastnostih vidimo sebe nad povprečjem - pogosto celo visoko) • nerealistični optimizem • lažni konsenz (naše /negativne/ lastnosti pretirano radi pripisujemo tudi drugim), lažna enkratnost (v naših /pozitivnih/ lastnostih se radi vidimo kot izjemni in redki)

6. Kdo gre v nebesa? • Kdo bo šel v nebesa? • Učinek samoslužnepristranosti • pozitiven • ščiti pred anksioznostjo, depresivnostjo • motivira k boljšim dosežkom • negativen • maliči realnost in točnost naših sodb • spodbuja predsodke

7. Vzdrževanje pozitivne samopodobe • Tesser: SEM (Self Evaluation Maintenance) model • vzdrževanje pozitivne samopodobe je močna človekova motivacijska težnja (ena najpomembnejših) • naše delovanje je odvisno od dveh procesov in treh spremenljivk • Procesa • samozrcaljenje (svetitii se v luči drugih) • socialno primerjanje (biti boljši od drugih) • Spremenljivke • bližina osebe (kako blizu,podobna nam je) • relevantnost/pomembnost dimenzije dosežka • vrednost dosežka (kako uspešna je oseba v primerjavi z nami)

8. Referenčni model jaza • Musek: Referenčni model jaza • Kako vpliva samopodoba na naše doživljanje in obnašanje? • Pomembno vlogo imajo zlasti tista prepričanja o sebi, od katerih je odvisno pozitivno samovrednotenje (standardi samopodobe - /e/) • Te standarde nezavedno primerjamo z informacijami, ki jih dobivamo o svojem obnašanju • Naša težnja je, da morajo informacije ustrezati standardom ali pa jih presegati • Od izida primerjave je odvisno, ali bomo spremenili • bodisi naše interpretacije informacij • bodisi naše obnašanje • bodisi naše standarde

10. Zavedanje sebe • Osredotočanje zavesti (Wicklund & Duval, 1971) • osredotočanje zavesti in pozornosti • k sebi (opazujejo same sebe) • k drugim (opazujejo druge ali situacijo) • Samozavedanje, samoreflektiranje (Fenigstein, Scheier & Buss, 1975) • refleksija lastnega delovanja • privatno (kaj naj si mislim o sebi, o svojih čustvih, mislih, dejanjih...) • javno (kaj drugi mislijo o meni)

11. Reprezentacije sebe • Reprezentacija jaza • lažna skromnost • samopohaba (self-handicapping) • ustvarjanje vtisa • Goffman (1959), Snyder (1974) • samoprezentiranje, samoopozarjanje • Odnosni jaz • Reprezentacije sebe z drugimi (Ogilvie)

12. Samoopozarjanje • Mark Snyder, 1974 • samoopozarjanje (samoopominjanje), self-monitoring • koliko smo (nehote) pozorni na okoliščine, v katerih se nahajamo in koliko jih upoštevamo pri obnašanju • medosebne razlike v tem, koliko se v obnašanju prilagajamo situacijam • življenje kot gledališče • nov pogled na dilemo oseba - situacija • vpliv samoopozarjanja na obnašanje • samoopozarjanje in čustvene motnje (nevrotičnost)

13. Načini merjenja opazovanje, intervju, seznami, ocenjevalne lestvice, vprašalniki, Q-sort tehnika, REP test, tehnika dopolnjevanja stavkov ("jaz sem... ", "samega sebe ocenjujemo kot... ", "najbolje se počutim, ko... ") in druge projekcijske tehnike razlika med tehnikami odzivanja (lestvice zaprtega tipa) in spontanim samoopisovanjem ("Kdo ste?", "Pripovedujte o sebi") prevladuje uporaba standardnih lestvic (vprašalnikov) jaza in samopodobe Glavni instrumenti "Rosenberg Self-Esteem Scale" (Rosenberg, 1965) "Coopersmith Self-Esteem Inventory" (Coopersmith, 1967) "The Piers-Harris Children's Self-Concept Scale" (Piers, 1984) "Sellf-Perception Profile for Children" (Harter, 1985a) "Tennessee Self Concept Scale" (Fitts, 1991) "Self-Description Questionnaire I, II, or III" (Marsh, 1992) "Offer Self Image Questionnaire " (Offer, 1962 ) "Twenty Statements Test" (Kuhn & Partland, 1957; Montemayor & Eisen, 1977) "Tell Me About Yourself" (Mc Guire & Mc Guire, 1988; za otroke: Brinthaupt & Erwin, 1992) "Selves Questionnaire" (Higgins, Klein & Strauman, 1985) Merjenje samopodobe in samospoštovanja

14. Samospoštovanje • Kako se oblikuje raven samospoštovanja? • Trije modeli (Brown, 1997) ugotavljanja samospoštovanja • logika od spodaj navzgor (bottom-up) • model dodajanja (k samospoštovanju prispeva vsota pozitivnih lastnosti) • model tehtanja (k samospoštovanju prispevajo pozitivne lastnosti glede na relativno težo njihove pomembnosti) • logika od zgoraj navzdol (up-down) • model odstopanja od ideala (k samospoštovanju prispeva čim manjša razlika med dejanskimi in idealnimi vrednostmi lastnosti)

15. Učinki samospoštovanja • Učinki višjega samospoštovanja • emocionalna zaščita (sreča, uspeh, dobro počutje, zdravje) • Začarani krog nizkega samospoštovanja • nizka pričakovanja - manjši uspeh - nižja pričakovanja • Dvojni izvor samospoštovanja • neposredne izkušnje z dosežki in uspehi • socialne povratne informacije (zrcaljene ocene, Felson) • Fluktuacije, stabilnost samospoštovanja

16. Znaki visokega samspoštovanja • Lastnosti oseb z visokim samospoštovanjem • confident without being overbearing • not devastated by criticism • not overly defensive when questioned • active and achievement orientated without being driven • mostly happy with themselves as they are • not easily defeated by setbacks and obstacles • able to accept and learn from their own mistakes • unlikely to feel a need to put others down • open and assertive in communicating their needs • self reliant and resourceful without refusing help from others • not overly worried about failing or looking foolish • not harshly or destructively critical of themselves • not aggressively driven to prove themselves • able to laugh at themselves, not taking themselves too seriously

17. Lastnosti oseb z nizkim samospoštovanjem A: počutiti se "nizko" B: počutiti se "jeznega na vse" A: feeling overwhelmed by the pace of life feeling like a failure relative to everyone else constantly doubting whether you can achieve anything staying where it's safe, being afraid to try anything too new behaving timidly and cannot assert yourself overly depending on others to look after you finding ways of escaping unpleasant realities putting little effort into things because you doubt you can be successful putting yourself down constantly B: losing your temper at the drop of a hat being quick to pick a fight blaming others or circumstances for every setback constantly finding fault with the world being negative - nothing is good, everything is horrible taking pleasure in stories about the troubles of others taking things out on others constantly arguing about petty issues Znaki nizkega samospoštovanja

18. Temna stran samospoštvanja • Kako samospoštovanje postane problem • Temna stran visokega samospoštovanja • običajno povezujemo visoko spoštovanje z boljšo prilagojenostjo in nizko samospoštovanje s problemi • visoko samospoštovanje pa se lahko povezuje tudi s problematičnim obnašanjem (npr. kriminalnim) (Baumeister, 1992) • zato morda ni smiselno spodbujati samospoštovanja drugače kot z usmerjanjem k obnašanju, ki spoštovanje res zasluži (Lerner, 1996)

19. Biološki vidiki jaza in samopodobe • Evolucija • človekova osebnost, duševnost in jaz so produkt evolucije • zavest in samozavedanje predstavljata velik evolucijski dosežek, omogočata velik skok v fleksibilnosti obnašanja • pomen jaza in zavedanja za organizacijo obnašanja v pomembnih situacijah (Dawkins, 1993; Oatley, 1992) • pomen jaza in zavedanja pri socialnih živalih (Humphrey, 1976) • Genetski vplivi • oblikovanje jaza je pod vplivom genetskih faktorjev • sociobiologija združuje evolucijski in genetski pogled • Nevrološka podlaga • temelj delovanja jaza in njegovih funkcij so možgani in njihove strukture • zavestno delovanje • integracija informacij o sebi: trenutne, spominske, prospektivne

20. Kako vplivajo geni na samopodobo? • Samopodoba in samospoštovanje sta pod vplivom dednosti • zmerni koeficienti heritabilnosti • kako lahko vplivajo geni na sampodobo? • Dva možna vpliva • v samopodobi se zrcalijo osebnostne poteze (npr. poteze temperamenta in sposobnosti), ki so pod močnim vplivom dednosti in tako lahko pride do podobnejših samoocen pri genetsko sorodnejših • genetske dispozicije lahko vplivajo na načine, kako oblikujemo in predelujemo informacije o sebi in tako lahko spet pride do podobnejših ocen pri osebah, ki so si genetsko podobnejše

21. Teorije samodejavnosti • Teorija volje • Volja kot poseben psihični proces, ki usmerja naše obnašanje in omogoča relativno svobodno izbiro in delovanje • Zavestna kontrola obnašanja (fiat, veto) • Jamesova ideomotorična teorija • Reaktivni in aktivni model človeka • Thurstone kontra behaviorizmu • Socialne teorije (Vigotski) • Implicitno zapovedovanje (prepovedovanje) samemu sebi (in uboganje), posneto po zgledu socialnega dialoga • Teorija samokontrole (Skinner) • Človek manipulira s spremenljivkami latnega obnašanja tako kot manipulira s spremenljivkami obnašanja drugih • Teorija samoregulacije (tudi kibernetski modeli) • Teorija odločanja • Izborno obnašanje • Heuristike • Teorija razumne akcije in teorija načrtovanega obnašanja • Nevropsihološke teorije • Živčna podlaga voljnih procesov • Luria: tretja funkcionalna enota (frontalni del) • Potencial pripravljenosti

22. Teorija volje • Klasična trilogija duševnosti (Platon, Aristotel) • Poznejša trilogija • Čustva • Volja (filozofija volje, Schopenhauer) • Um • Psihologija volje, voluntarizem (Wundt) • Volitivni procesi najpomembnejši • Usmerjajo in združujejo druge procese • Zavestno hotenje (fiat, veto doživetje) • Jamesova ideomotorična teorija • “dekompozicija” voluntarizma • Psihologija brez voljnih procesov • Behaviorizem: radikalno ignoriranje volicije • Psihoanaliza: gonske težnje nad zavestnim delovanjem • Psihologija volje se skrije pod plašč motivacije Zamisel ↓ Hotna Odločitev (fiat) ↓ Dejanje Zamisel (ideja, predstava) ↓ Dejanje

23. Reaktivni in aktivni model • Thurstone (1923) • “Prišli smo tako daleč, da trdimo, da psihologija raziskuje odnose med dražaljaji in odgovori in pri tem smo povsem pozabili osebnost, ki lahko te odgovore izvaja – ali pa tudi ne. Predlagam, da detroniziramo dražljaj. Saj je samo po imenu vladar psihologije. Resnični gospodar področja, ki ga psihologija raziskuje, je osebek s svojimi vzgibi, željami, potrebami, zahtevami, hrepenenjem in prizadevanjem.” OSEBA DRAŽLJAJI OSEBA OBNAŠANJE

24. Socialne teorije • Lev Vigotski: dialoška teorija samodejavnosti • Izvor volje je v socialnem dialogu • Ponotranjenje socialne komunikacije • Samozapovedovanje • Razvoj: • Zunanji dialog (ukaz – uboganje) • Glasno samozapovedovanje (glasne instrukcije in uboganje) • Notranje, “tiho” samozapovedovanje (voljna dejavnost)

25. Teorija samokontrole • Skinner (1953) • Človek lahko manipulira s spremenljivkami, ki vplivajo na njegovo obnašanje enako, kot manipulira s spremenljivkami, ki vplivajo na obnašanje drugih • “Samokontrola pomeni, kako posameznik ravna, da bi spremenil spremenljivke, od katerih so odvisni drugi aspekti njegovega vedenja” (Skinner, 1953) • Tehnike samokontrole (primeri) • Omejevalne tehnike (fizično omejevanje, npr. damo roke v žep, da ne bi grizli nohtov) • Odstranjevanje dražljajev, ki spodbujajo nezaželeno obnašanje (npr. odstranimo alkoholne pijače) • Proženje dražljajev, ki spodbujajo zaželeno obnašanje (npr. podčrtovanje v zapiskih) • Samonagrajevanje, samoojačevanje (če izpolnimo cilj, gremo v kino)

26. Teorije samoregulacije • Samouravnavano obnašanje • Obnašanje – povratna informacija – eventualna korekcija – ponovna povratna informacija • Kibernetika, informacijska teorija • TOTE (test-operate-test-exit) model (Miller, Galanter, Pribram, 1960) • Modeli samoregulacije • Psihokibernetski • Psihološki, npr. Bandurov

27. Powers (1977): aplikacija kibernetike drugega reda (von Foerster, 1974)

28. Kanfer, 1979: model delovanja jaza

29. Model človekovega delovanja in zavestne kontrole. Naša dejavnost poteka nezavedno, avtomatizirano (a; delno tudi nezavedno motivirano, b). Pod vplivom nekaterih dejavnikov (c), pa se rutinska dejavnost ustavi, pojavi se potreba po reorientaciji (“točka negotovosti”, d) in nadaljnjo dejavnost kontroliramo zavesto (e). Shallice in sod., 1989 Kdaj se vključi ti. supervizijski sistem pozornosti? Kadar situacija zahteva planiranje ali izbirno odločanje Kadar zahteva korekcijo oziroma iskanje napak Kadar smo soočeni z novimi oziroma še ne naučenimi povezavami med informacijami in kontrolnimi shemami Kadar je situacija težavna ali nevarna Kadar situacija zahteva odziv, ki konkurira močnemu rutinskemu odzivu (npr. če nekdo ostro protestira, ko ga obravnavamo na način, ki smo ga sicer najbolj vajeni) Musek, 1985: integralni model delovanja

30. Bandurov koncept samoregulacije • Cilji, dosežki, diskrepanca • Postavljanje ciljev • Doseganje ciljev • Povratne informacije • Motivirano obnašanje • Zmerna motivacija (cilji kolikor toliko doseženi) • Motivacija za novo obnašanje (cilji nedoseženi) • Demotivacija (cilji preseženi) • Smisel obnašanja je redukcija diskrepance med cilji in dosežki

31. Teorije odločanja • Izbirna situacija • Odločanje na podlagi (ocene) vrednosti in verjetnosti • Začetki v matematiki (Bernoulli) • Teorija iger, teorija odločanja • Vrednost in verjetnost v psiholoških teorijah • Lewin, Atkinson, Rotter (ekspektanca, valenca) • Strategije odločanja (heuristike) • Kako presojamo verjetnost? • Heuristike • Umetna inteligenca, ekspertni sistemi

32. Heuristike • Odločanje pri negotovih izidih (Kahneman & Tversky, 1971, 1973, 1974) • Presojanje s pomočjo reprezentativnosti • Katero zaporedje bo bolj verjetno dobitek na loteriji: • 1, 2, 3, 4, 5 • 12, 37, 43, 79, 90 • Presojanje na podlagi razpoložljivosti • Kateri izmed navedenih pojavov povzročijo smrt večjega števila ljudi: • astma ali tornado? • sifilis ali zastrupitev s hrano? • tuberkuloza ali poplave? • samomor ali umor? • Presojanje na podlagi vsidravanja • Začetna sodba (pogosto odporna proti spreminjanju)

33. Vedenjske namere • Posredovalna vloga vedenjskih namer • Naše zamisli in stališča ne vplivajo neposredno na obnašanje, temveč posredno preko vedenjskih namer • Teorija premišljene akcije (Fishbein, Ajzen, 1977) • Teorija načrt(ova)nega obnašanja (Ajzen, 1988) STALIŠČA VEDENJSKE NAMERE OBNAŠANJE

34. Premišljena akcija in načrtno obnašanje • TPA: ko gre za voljno, zavestno kontrolirano obnašanje (vedenjske namere za obnašanje) • Stališča • Subjektivne norme • TNO: ko gre za rutinsko obnašanja, ki niso povsem pod voljno kontrolo (zaznana kontrola lahko vpliva poleg vedenjskih namer) • Stališča • Subjektivne norme • Zaznana kontrola

35. Primer • TPA in TNO pri predikciji uporabe kondoma (Albarracin in sod., 2001, metaanaliza) • Vključitev prejšnjega obnašanja • Zaznana kontrola je prispevala k oblikovanju vedenjskih namer, ni pa bilo neposrednega učinka na obnašanje

36. Samoučinkovitost se oblikuje pod vplivom Vzorca dosežkov na določenem področju Opažanj uspešnosti drugih Prepričevanj s strani drugih Fizioloških stanj in počutij (npr. bojazni) med delovanjem (Bandura, 1977b) Pomembna vloga socialnih primerjav (šola – spodbujanje socialnih primerjav) (Rosenholtz & Rosenholtz, 1981) Samorefleksija, samoučinkovitost izvori samoučinkovitosti izkušnje mojstrstvo vikarioznost fiziološka in čustvena stanja socialno prepričevanje vplivi samoučinkovitosti in njena vloga obstaja globalna samoučinkovitost? Samoučinkovitost “Self-efficacy - beliefs about ability to cope with a certain situation; whether or not we can execute the required behaviors. Determines how people act in particular situations. Not global, but situation specific.“

37. Nevropsihologija samodejavnosti • Avtonomna in voljna (hotna) kontrola obnašanja • Nevrološke strukture • Prefrontalni korteks • Vzdrževanje informacij • Izbira dejavnosti • Načrtovanje in koordinacija (kompleksnega) obnašanja • Prednji cingulatni korteks • Koordinacija eksekutivne pozornosti • Mali možgani • Kaj se med voljno akcijo dogaja v možganih? • Potencial pripravljenosti

38. Vloga prednjega cingulatnega korteksa • Vloga pcg odkrita pri vseh pomembnih vidikih zavestnega izvrševanja (Posner, 1994) • Nove situacije • Korekcija napak • Preseganje rutinskih odzivov • Težavne situacije • Odločanje v izbirnih situacijah

39. Vloga malih možganov • Projekcije živčnih poti med malimi možgani in korteksom

40. Uganka zavestnih stanj • Več zavestnih stanj • Katero je tisto “pravo”? • ČuangZu in sanje o metulju • Russell: “Ne verjamem, da zdajle sanjem, vendar tega ne morem dokazati.” • je to sploh dobro vprašanje? • lahko neko zavestno stanje imamo za bolj “pravo”? • če že, potem naj bo to stanje višje popolnosti • Model “babuške” • višja zavestna stanja imajo nižja stanja v sebi

41. Nezavedno • Freud, Jung • odkritje nezavednega • različna pojmovanja nezavednega • Uganke nezavednega • potlačevanje - mit ali resnica • kolektivno nezavedno in arhetipi - kognitivne sheme? • Motivacijsko in kognitivno nezavedno • več je nezavedne kognicije kot drugih nezavednih procesov

42. Motivacijsko in kognitivno nezavedno • Motivacijsko (“freudovsko”) nezavedno • potlačevanje • nezavedni motivi • obrambni mehanizmi • simptomi • Nezavedno delovanje jaza • nezavedna predelava informacij o sebi, primerjava s standardi samopodobe, oblikovanje pristranosti, stereotipov • združevanje motivacijskih in kognitivnih prvin • Kognitivno nezavedno • nezavedno, implicitno kognitivno delovanje

43. Nezavedni um • Nezavedna kognicija • podpražno zaznavanje • hipnotska sugestija • latentno učenje in delovanje pravil • implicitni spomin brez zavestnega priklica • nevrofiziološki dokazi (Penfield) • paralelno procesiranje • oblikovanje in delovanje spominskih shem • avtomatizmi in rutinske kontrolne sheme • kako emocije (nezavedno) aktivirajo naše sheme • nezavedna hemisfera • (neo)disociacija • globinska struktura jezika

44. Disociacija in neodisociacija • Kaj je disociacija • prizadet spomin za dogodke, identiteta, zavest (brez organskega vzroka) - ločitev od polne zavesti o sebi, času ali okoliščinah • disociativne motnje • disociativna amnezija • disociativna fuga (izgube spomina, beg z doma, delovnega mesta...) • disociativna motnja identitete (multipla osebnost) • motnja depersonalizacije (odtujitev od sebe, svojega telesa...) • Janet (1889): teorija disociacije • integrirani psihološki “avtomatizmi”, normalno povezani v enoten zavestni tok, se lahko osamosvojijo zaradi duševnih pretresov • Hilgard (1977): teorija neodisociacije • podsistemi shem so običajno povezani v hierarhijo, nad katero imamo nadzor; emocionalne blokade ali možganske poškodbe lahko podsisteme izolirajo, tako da niso več pod običajno zavestno kontrolo in se pojavljajo na površju ločeno • Druge razlage • teorija travm (zelo resna debata o tem, sodobni strokovnjaki dvomijo o vlogi travm in njihovem potlačevanju; Loftus idr., “false memory sindrom”) • teorija učenja vlog (ojačevanje “bega” v drugo vlogo) • nevrofiziološke teorije

45. Multipla osebnost dve ali več osebnosti (se alternirajo, vendar vsaka organizirana zase; pogosto se “poznajo”) redki primeri, težavno raziskovanje, veliko strokovnjakov dvomi oziroma zavrača koncept (prim. Campbell, 1996) morebitna vloga travm (zlorabe?) Vloga genetskih dejavnikov prisotna Ženske 5x več kot moški Pogosteje pri odraslih Vendar v celoti zelo redko Prvi primer Mary Reynolds leta 1817 Misterij multiple osebnosti

46. Odnos med nezavedno in zavestno kognicijo • Vso nezavedno kognicijo si lahko predstavljamo, če pomislimo, da poteka v našem umu hkrati nepregledna množica informacijskih predelav in drugih umskih procesov. • Vemo, da lahko zavestno pozornost usmerimo le na zelo omejeno število umskih procesov in prvin. • Kaj pa, če pravilna podoba našega umskega delovanja spominja na New York s svojim velemestnim prometom, pri čemer je zavestni um kot enkratni opazovalec, ki lahko v danem trenutku vidi le svojo najožjo okolico, del ulice ali trga, kjer se nahaja? Vse kaže, da je tako.

47. Zavest – to, kar je doživljajsko najbolj nesporno dejstvo (cogito!), je največja človekova uganka Ne nezavedno, temveč zavest je velika znanstvena skrivnost Teorije zavesti Prav v luči teh nevronskih modelov postane zavestno delovanje skoraj še večja uganka. Težko je v nevronskih mrežah in nevronskem delovanju najti procese, ki bi jih lahko primerjali z značilnostmi delovanja zavesti. Vendar tudi zavest ni enoten pojem. Razlikovali bi lahko več oblik zavesti. Zgolj opažanje in vedenjsko ločevanje med seboj in ne-seboj je temeljna oblika zavesti, ki je prisotna tudi pri mnogih živalih. Reber (1993) jo je označil kot zavest I, medtem ko višja zavest II vključuje refleksijo samega sebe, samozavedanje in njegov vpliv na druge vidike delovanja. Glavni problem klasičnih nevroznanstvenih teorij zavesti je dejstvo, da značilnosti zavestnega delovanja (hkratno, celostno zavedanje mnoštva informacij, refleksivno samozavedanje itd.) ni mogoče dobro uskladiti z običajnim pojmovanjem nevronskega delovanje. Nevronsko proženje impulzov nam lahko razloži npr. asociacije, ne moremo pa z njim razložiti celostnih zavestnih pojavov. Toda, ali nam lahko nevroznanost ponudi kaj drugega od teorij nevronskega proženja? Spomnimo se, da pred desetletji že gestaltisti niso bili prav srečni s tem modelom in so našli razlago v hipotezi o delovanju možganskih električnih polj z majhno intenziteto. Nevrološke raziskave obstoja teh polj niso potrdile. A kaj če gre morda za bolj subtilne, vendar pa še bolj učinkovite poljne procese, ki pa niso običajne elektromagnetne narave, temveč kvantne narave? Uganka zavestnega delovanja

48. Kako razložiti globalno in še zlasti sinhrono (simultano) delovanje duševnosti? Köhler in gestaltisti (elektromagnetna minipolja); Lashley Več teorij Baars, 1983, 1988, 1994 Crick, Koch, 1992 Penrose, 1994 Delujejo v možganih holografski procesi (posamezna enota nosi v sebi informacije o vseh drugih enotah) Holonomska teorija zavesti Pribram (1986, 1991, 1993) morda kvantna polja? Peruš, 2001; Walker, 2000 McFaddenova teorija vsak psihični proces odda informacijo o sebi v EM polje, kjer se ta poveže z drugimi to polje JE zavest Nevroznanstvene teorije zavesti

49. Literatura • Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 277-291. • Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakultete UL. • Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum. • T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. • Fulgosi, A. (1981/1985). Psihologija ličnosti. Zagreb: Školska knjiga. Str. 311-340. • Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 391-404. • Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 43-45, 388-394.

50. Literatura • Baumgartner, E. et al. (Eds.). Phenomenology and cognitive science. Handbook. Dettelbach: Röll. Str. 123-140. • Hofstadter, D. R. in Dennett, D. C. (ur.) (1990/1981). Oko duha. Ljubljana: Mladinska knjiga (prevod). • Kellogg, R. T. (1995). Cognitive psychology. London, Sage. • Eysenck, M. W. (1993). Principles of Cognitive Psychology. Hove: Psychology Press. • Eysenck, M. W. and Keane, M T. (2000). Cognitive Psychology: A Student's Handbook (4th ed.). Hove: Psychology Press. • Aronson, E. (1969). The theory of cognitive dissonance: A current perspective. In L. Berkowitz (Ed.), Advances in experimental social psychology (Vol. 4, pp. 1-34). San Diego, Calif.: Academic. • Brooks, R. A., (1991), "Intelligence Without Reason," Proceedings of IJCAI­91, pp. 569­595. • Carver, Charles S. 1979. A Cybernetic Model of Self-Attention Processes. Journal of Personality and Social Psychology 37:1251-81. • Churchland, P. M., & Churchland, P. S., (1983), "Stalking the Wild Epistemic Engine," Nous, 17, pp. 5­18. • Fodor, J. A., (1985), "Précis of The Modularity of Mind," Behavioral and Brain Sciences, 8, pp. 1­5. • Fodor, J. A., (1987), "Why There Still Has to be a Language of Thought." In Psychosemantics, pp. 135­167, MIT Press, Cambridge: MA.