Predmet in metode psihologije

1. Predmet in metode psihologije prof. dr. Janek Musek prof. dr. Marko Polič I. letnik psihologije

2. Predmet in metode psihologije Predavanje 2: USMERITVE PSIHOLOGIJE

3. Predmet in metode psihologije • Pojmovanja predmeta psihologije • Psihologija kot znanost • Cilji in naloge psihologije • Metode psihologije • metodološki temelji • metode razlaganja • metode ocenjevanja • metode raziskovanja • Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja

4. Pregled vsebine • Psihodinamska usmeritev • Vedenjska usmeritev • Humanistična usmeritev • Kognitivna usmeritev • Bioevolucijska usmeritev • Sociokulturna usmeritev • Dve veliki psihološki tradiciji: fenomenološka in objektivna

6. Psihodinamska usmeritev • Motivacija v ospredju: gibala in silnice (= dinamika) človekovega obnašanja • Zgodovinski predhodniki (Empedokles, Platon, Aristotel) • Moderna psihologija: Freud in psihoanaliza • Drugi psihoanalitiki: Adler, Jung • Neopsihoanalitske in postanalitske teorije

7. REALNOST OKOLJE IDEALI NORME RAZVOJ: oralna faza analna faza falična faza (faza latence) genitalna faza energija, (na)goni zavestno NADJAZ predzavestno JAZ nezavedno ONO ENERGETIKA TOPIKA STRUKTURA GENETIKA DINAMIKA Freudova psihoanalitska teorija

8. Obrambno delovanje in nevroze (1) • Obrambno delovanje jaza • Obrambne reakcije • Potlačevanje kot temelni obrambni mehanizem

9. Obrambno delovanje in nevroze (2) • Psihična travma • Obrambno delovanje • Začarani krog • Nevrotski simptomi • Psihoterapija, usmerjena v globinsko raziskovanje in odpravljanje simptomov • Motnje imajo globinske, nezavedne vzroke, zato terapija terja odpravljanje teh vzrokov (ozaveščanje travmatskih potlačenih vsebin)

10. S DRAŽLJAJI R ODZIVI Vedenjska usmeritev • Watson in klasični behaviorizem • Kritika introspekcije • Obnašanje (zveze med dražljaji in odzivi) kot predmet psihologije • Vloga učenja in pogojevanje: Pavlov in Skinner • Neobehaviorizem in vključitev organizma

11. A POGOJNI DRAŽLJAJ PRVOTNI ODZIV OJAČITEV NEPOGOJNI DRAŽLJAJ POGOJNI ODZIV B DRAŽLJAJ ODZIV NI OJAČITVE VERJETNOST OD-ZIVA SE MANJŠA DRAŽLJAJ ODZIV OJAČITEV VERJETNOST ODZIVA SE VEČA Pogojevanje: Pavlov in Skinner • Pogojevanje kot ključ za učenje in s tem za razumevanje človekovega obnašanja • Klasično (pavlovovsko) in instrumentalno (skinnerjansko) pogojevanje

12. S DRAŽLJAJI O ORGANIZEM R ODZIVI Novi behaviorizem • Spremenljivke organizma posredujejo med dražljaji in odzivi • Raziskovanje notranjih spremenljivk (npr. pričakovanj in drugi kognitivnih procesov) pomembno izboljša naša spoznanja • Modelno (observacijsko) učenje • Vedenjsko kognitivna perspektiva • Vedenjska psihoterapija • Odpravljanje simptomov z učenjem in pogojevanjem (ni globinskih, nezavednih vzrokov motenj)

13. Humanistična usmeritev • Kritika psihoanalize in behaviorizma • Človekova narava in obnašanje presegata gonsko obnašanje in vedenjske mehanizme • Psihologija mora proučevati kompleksnejše vidike človekovega delovanja • Izhodišče mora biti človekov edinstveni način doživljanja sveta in sebe: to je tudi temelj njegovega delovanja • Predmet raziskovanja naj bo to, kar je za človeka specifično in ne to, kar ga povezuje z manj kompleksnimi bitji (zato izraz “humanistična”, torej človeška in ne “podganja” psihologija) • Usmeritev k proučevanju dometov človekove dejavnosti: osebnost, uresničevanje potencialov (samoaktualizacija), ustvarjalnost, vrednote, duhovnost… • Humanistična psihoterapija (Rogers) • Motnje izvirajo iz preprečene samoaktualizacije • Brezpogojno sprejemanje, omogočanje svobodnega delovanja in rasti posameznika

14. Maslow: teorija hierarhije motivov (potreb) • Hierarhični razvoj javljanja in zadovoljevanja potreb • Velja za vse tri vrste potreb: konativne, kognitivne in estetske • Najvišje mesto ima težnja po samoaktualizaciji • Frankl: težnja po smislu • Težnja po smislu je najvišji človekov motiv • Psihične težave izvirajo iz pomanjkanja občutja smiselnosti • Logoterapija (vzpostavljanje občutja smiselnosti in odpravljanje življenjske praznote)

15. Pozitivna psihologija • Negativna pristranost psihologije • Nesorazmerno veliko ukvarjanja z motnjami in drugimi temnimi stranmi človekove narave • Toda že od nekdaj (Demokrit, Aristotel) je človekov najvišji cilj sreča • Preusmerjanje k pozitivnim vidikom doživljanja in obnašanja v današnji psihologiji • Sreča, zadovoljstvo z življenjem, optimizem, upanje, zanos • Duhovnost, življenjski smisel, življenjsko poslanstvo

16. Kognitivna usmeritev • Ključna vloga kognitivnih procesov (pridobivanje in predelovanje informacij) • Na podlagi kognitivnih procesov si ustvarjamo predstave (sheme) o svetu, sebi in drugih • Kognitivna konstrukcija in modeli stvarnosti • Kognitivne reprezentacije (kognitivne sheme, konstrukti…) • Atribucije (pripisovanje razlogov) • Na podlagi teh shem delujemo • “Kognitivizacija” psihologije (kognitivni obrat: od 2. polovice 20. stoletja) • Najpomembnejša naloga psihologije je raziskovanje kognitivnega delovanja: zaznavanja, kognitivnih reprezentacij, spomina, mišljenja… • Danes prevladujoča usmeritev v psihologiji (vedenjsko-socialno-kognitivna paradigma) • Kognitivna psihoterapija je prav tako prevladujoča oblika psihoterapije danes • Izvore motenj vidi v kognitivnem delovanju (neustrezna stališča in prepričanja: npr. precenjevanje negativnih izidov pri depresiji) • Naloga psihoterapije je korekcija teh stališč in prepričanj

17. Kognitivne reprezentacije in sheme

18. SPOMIN KOGNITIVNE SHEME INFORMACIJE OBNAŠANJE Spomin • Spominske sposobnosti omogočajo kompleksno predelavo informacij in kompleksno obnašanje • Kognitivne sheme, ki tvorijo spomin, so podlaga učinkovitemu delovanju

19. Atribucije • Kognitivno pripisovanje pomena, razlogov in vzrokov dogajanjem (često nezavedno) • Od atribucij so odvisna naša pričakovanja in obnašanja • Vrste atribucij • Internalne – eksternalne (znotraj – zunaj sebe) • Stalne – nestalne (vedno – občasno) • Globalne (univerzalne) – specifične (nasploh – le v določenem primeru)

20. Bioevolucijska usmeritev • Biološki in evolucijski temelji duševnosti in obnašanja • Hipokrat, konstitucijske tipologije • Etologija: znanstveni pojem instinkta • Biosociologija • Evolucijska psihologija • Bioznanost, vedenjska genetika, nevroznanost

21. KD VSP Prispevki etologije • Etologija (Lorenz, von Frisch, van Tinbergen) • Poznanstvenje pojma instinkta • Ključni dražljaji in vrojeni sprožilni mehanizmi

22. Biosociologija in teorija sebičnega gena • Biosociologija (Wilson): človekovo obnašanje je utemeljeno v genski evoluciji • To velja tudi za kompleksne vidike obnašanja, npr. agresivnost, altruizem, obnašanje v skupini in družbi… • Dawkins: evolucija genov po zakonitostih “genske sebičnosti” • Tudi najbolj altruistično obnašanje lahko pogosto razložimo z elementarnim genskim delovanjem

23. Vedenjska genetika in genomika • Vpliv dednosti na osebnostne lastnosti in na obnašanje (študije dvojčkov) • Odkrivanje genov, odgovornih za posamezne lastnosti in vidike obnašanja • Inteligentnost • Nasilje, agresivnost • Altruizem, pomaganje drugim • Spolna usmerjenost idr.

24. Nevroznanost • Velikanski napredek nevrologije • Številne in vedno učinkovitejše nove metode (npr. slikanje možganov in možganskega delovanja) • Vse več nevroloških raziskav zadeva psihično delovanje

26. Delovanje možganskih hemisfer • Funkcionalna specializacija hemisfer • Raziskovanje oseb s poškodbami corpus callosum-a (“split-brain”)

27. Sociokulturna usmeritev • Človek kot družbeno bitje • Družbeno delovanje je človeku vrojeno • Vloga in pomen socializacije in akulturacije • Družba, družbene vloge • Socialna in osebna identiteta • Socialna konstrukcija stvarnosti (socialne reprezentacije) in intesubjektivnost

28. Posameznik in družba • Odnos med družbo in posameznikom • V procesu socializacije se oblikuje posameznikova osebnost (vsekakor tudi na podlagi genetskih usmeritev), ki je prilagojena družbi in kulturi • Pomembno je npr. sprejemanje in uresničevanje družbenih vlog in sprejemanje družbenih in kulturnih norm • Prilagojena struktura posameznikove osebnosti omogoča socializacijo novih generacij in s tem ohranja družbeno in kulturno strukturo

29. Socialna konstrukcija • Teorije o socialnem izvoru duševnosti in osebnosti (Vigotski, Mead) • Socialno zrcaljenje: družba je zrcalo, ki nam daje podobo nas samih – svoje predstave o nas samih pogosto oblikujemo na podlagi informacij, ki jih zavestno ali nezavedno pridobivamo od drugih • Oblikovanje modela stvarnosti s pomočjo socialnih kognitivnih reprezentacij (socialna konstrukcija stvarnosti, socialni konstruktivizem) • Intersubjektnost: stvarnost in življenje vidimo tako, kot smo se naučili iz komunikacije z drugimi • Stičišče med socialno in kognitivno usmeritvijo: na naše obnašanje vpliva svet, kot ga dojemamo (model sveta), bolj kot objektivna stvarnost sama • PRIMER: znani Lewinov primer jezdeca v ruski stepi

30. Dve veliki psihološki tradiciji • Fenomenološka in objektivna usmeritev v psihologiji • Obe legitimni, vendar se v osnovi in bistvu razlikujeta • Pri prvi gre za pogled na duševnost in obnašanja s subjektnega vidika (človek v “prvi osebi”) • Pri drugi gre za pogled z objektivnega vidika (človek v “tretji osebi”) • Prva ustreza duhoslovnemu (družbenemu), druga naravoslovnemu modelu znanosti • Včasih označujemo prvo kot “kantovsko” in drugo kot “lockovsko” psihologijo

31. Kantovska in lockovska psihologija

32. Povzetek • Psihodinamska usmeritev • Vedenjska usmeritev • Humanistična usmeritev • Kognitivna usmeritev • Bioevolucijska usmeritev • Sociokulturna usmeritev • Dve veliki psihološki tradiciji: fenomenološka in objektivna

33. Literatura • Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 69-78. • Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 8-23.

34. Literatura Eliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le chamanisme. Paris, Payot, 1968) Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit. Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit. Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin. Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije, Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62. Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37) Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132) Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36). Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397) Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231) Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E. Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150 Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54). Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit. Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba. Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.

35. Literatura – spletne strani • http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/hinduism.html (Vivekananda o hinduizmu) • http://wynja.com/personality/buddhistpsych.html (psihologija budizma, kratko) • http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ADM/silva.htm (psihologija budizma, več) • http://uweb.superlink.net/user/fsu/philo.html (ena izmed spletnih strani o kitajski filozofiji) • http://vassun.vassar.edu/~brvannor/bibliography.html (več o kitajski filozofji) • http://www.chinesephilosophy.net/ (še več o kitajski filozofji) • http://ios.org/pubs/F_ancphi.asp (jedrnato o antični filozofiji) • http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/readings/index.htm (teksti pomembnih starogrških filozofov) • http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko imen) • http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Plato/Timaeus/timaeus1.htm (Platon o izvoru duše) • http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/assign15.htm (Platon o duši in telesu) • http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/ (o indijski filozofiji) • http://wcb.keene.edu/~tstavely/H-Ssummer00/ch2-3notes.html (shematičen oris antične psihologije in nekaj dobrih vprašanj)