1 / 9

VISOKO ŠOLSTVO KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE

VISOKO ŠOLSTVO KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE. UP, Fakulteta za management Koper, 12. 3. 2013 Ivan Svetlik. (Razvojna) priložnost. Neoliberalno pojmovanje : dejavno odzivanje posameznikov na nereguliran trg. Problematičnost prenosa logike prostega trga na raven podjetij in države.

ham
Download Presentation

VISOKO ŠOLSTVO KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. VISOKO ŠOLSTVO KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE UP, Fakulteta za management Koper, 12. 3. 2013 Ivan Svetlik

  2. (Razvojna) priložnost • Neoliberalno pojmovanje: dejavno odzivanje posameznikov na nereguliran trg. • Problematičnost prenosa logike prostega trga na raven podjetij in države. • Strateško pojmovanje: proaktivno ustvarjanje prednosti na trgu – mobilizacija notranjih virov, zasedanje tržnih niš, ustvarjanje monopolnega položaja… • Največji zagovorniki neoliberalnega koncepta delujejo najbolj strateško!

  3. Viri za razvoj Slovenije • Viri, ki jih imamo na razpolago: narava, les, geografski položaj, uspešna podjetja, ljudje. • Brez ljudi drugi viri nimajo velike vrednosti. • Ljudje kot nizko usposobljena, cenena in marginalna delovna sila? • Ljudje kot visoko usposobljeni, kompetentni strokovnjaki, nosilci razvojnih pobud in podjetniki? • Globalni obet: vse več izobraženih bo delalo za skromne plače.

  4. Visoko šolstvo kot tri-steberni sistem • Ustvarjanje znanja: kot raziskovanje in (tudi) izobraževanje. • Prenos znanja: kot izobraževanje in (tudi) pridobivanje znanja. • Uporaba znanja: kot prenos znanja v prakso, v delovna okolja za dvig storilnosti, nove tehnologije, nova podjetja (3. steber) – sodelovanje z delodajalci in zaposlovanje diplomantov.

  5. Ali je VŠ lahko SAMO razvojna priložnost? • Odstotek tujih študentov: 0,9; EU 27: 3,1; Danska: 4,9; Nemčija: 5,4; Avstrija: 13,0 • Število programov naših zavodov, ki se izvajajo v tujini? • Število študentov na učitelja: 20,8; OECD: 15,8 EU19: 15,4 • Dolžina študija do diplome ena najdaljših (6-7 let) • Odstotek študentov, ki ne konča študija: 35 • Število visokošolskih zavodov: 91 (48) • Ugled visokošolskih zavodov v mednarodnem prostoru • Konkurenca med zavodi in ne konkurenca z najboljšimi univerzami!

  6. VŠ kot generator razvoja (človeških virov in znanja) - raziskovanje • Koristi raziskovalcem, RO • Koristi študentom in diplomantom: kakovost študija, diplom; možnost zaposlitve, nadaljevanja študija. Vendar je vključenost študentov v raziskovanje nizka! • Koristi podjetjem: inovacije in tehnološke izboljšave. • Omejitev podjetji: absorpcijska zmožnost, razvojni oddelki. • Omejitev RO: fragmentiranost raziskovalnega prostora, skupin; nerazvite oblike sodelovanja.

  7. VŠ kot generator razvoja (človeških virov in znanja) - izobraževanje • Koristi posameznikom: zaposljivost, plače, osebni razvoj. • Koristi delodajalcem: podlaga za zahtevnejše tehnologije in poslovne procese - odvisno od absorpcijske zmožnosti. • Kritična vprašanja: učinkovitost in kakovost pri veliki količini, šibko (javno) financiranje: 8.000 eur/štud.; OECD 12.000.

  8. VŠ kot generator razvoja (človeških virov in znanja) – tretji steber • Neposredna razvojna naravnanost – spoj krogotoka znanja. • Oblike: kompetenčni centri, centri odličnosti, razvojni projekti, menedžerji znanja, borze projektov, karierni centri, učna okolja za izkustveno učenje, izmenjava strokovnjakov, podjetniški inkubatorji, VŽU… • Kritična vprašanja: zmožnost delodajalcev za sodelovanje, pomanjkanje javnih razvojnih sredstev, razvojna zmožnost VŠ.

  9. Sklep • VŠ je generator razvoja. • Povečana razvojna vloga VŠ: učinkovitost, kakovost, 3. steber, internacionalizacija, koncentracija in povezovanje znanja, financiranje (od 1,2 % na 2 % BDP). • To je pot, po kateri lahko postopno VŠ samo postane pomembna dejavnost in razvojna priložnost.

More Related