1 / 111

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013 . Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport . Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica . Primer dobre prakse:

graceland
Download Presentation

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG2013 - 2014MIZŠ, 16 in 17. september 2013

  2. Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport. • Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica. • Primer dobre prakse: Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor. • Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013 dr. Janko Strel. • Predstavitev načina sofinanciranja projekta ZŽS 2013-2014: mag. Helga Kočevar, skrbnica pogodbe na MIZŠ. • ODMOR • Navodila ZŠRS Planica o izvajanju programa ZŽS 2013-2014: Boštjan Vintar, skrbnik projekta ZŽS 2013-2014 na ZŠRS Planica. • Vprašanja in pogovor.

  3. Javni razpis financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (15%).

  4. Program ZŽS 2013-2014 predstavlja učinkovito sistemsko rešitev za dodatne ure športne dejavnosti v šolskem prostoru, pri čemer sledimo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki opozarja, da je treba vsakemu otroku zagotoviti najmanj eno uro športne aktivnosti dnevno.

  5. Šolsko leto 2013/14 5 programov 13% • Izvaja se na 150 od 450 OŠ (33%). • Na programu je zaposlenih 150 strokovnih delavcev, večina za 50% delovno obveznost. 10 programov 53% 17 programov 50% 1 program 14% 33 programov 47% 18 programov 28% Število programov oz. zaposlenih strokovnih delavcev. % OŠ v posameznih regijah, na katerih se izvaja program ZŽS 2013-2014. 12 programov 47% 35 programov 34% 4 programi 18% 3 programi 19% 8 programov 22% 4 programi 22%

  6. Spletni strani • http://www.zsrs-planica.si/ • http://www.sportmladih.net/

  7. Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport.

  8. Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica.

  9. Umestitev projekta ZŽS 2013-2014 v sistem športa

  10. Povezava med šolskim programom in klubskim programom v okolišu SKUPNI KLUBSKI OKOLIŠ KLUBSKI OKOLIŠ SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ KLUBSKI OKOLIŠ NA DVEH ŠOLAH

  11. PRIMER DOBRE PRAKSE Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor.

  12. Izvajalec programa ZŽS 2013-2014 - Osnovna šola Janka Padežnika Mariborstrokovni delavec - Davor Bozovičar ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014

  13. NAČRTOVANJE 1. Prijavnice za program ZŽS • Cilj - povratne informacije o številu učencev za ZŽS. • Okvirno oblikovanje skupin. • Okvirno načrtovanje sobotne in počitniške vadbe. 2. Izbira športnih društev (ŠD) • ŠD čim bližje šoli. • Zaželjeno izbrati športne panoge, ki jih ni v učnem načrtu. • Športne panoge v društvih se lahko izvajajo skozi celo koledarsko leto. • ŠD, ki so finančno dostopna vsem učencem (staršem). • Z izbranimi ŠD zagotoviti široko ponudbo vsebin (športnih panog). • ŠD kmalu spoznajo koristnost sodelovanja v ZŽS (kasneje prihajajo kar sama).

  14. 4. Sobotna in počitniška vadba • Za sobotno in počitniško vadbo načrtovati do 6 ur vadbe. Več ur je zelo težko realizirati. Izjema pohodništvo in kolesarski izleti. • Za počitniško vadbo izbrati pet dni v času jesenskih in zimskih počitnic ter prvi in zadnji teden poletnih počitnic. • Načrtovanje najmanj dveh sobotnih vadb na mesec. • Načrtovanje sobotne vadbe ločeno za učence od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda.

  15. Izkoristiti dogodke v lokalnem okolju. • Možnost udeležbe staršev (spremljevalci). • Vadba v naravnem okolju. • Predstavimo učencem športna igrišča v šolskem okolišu in možnosti njihove uporabe.

  16. NAČRTOVANJE URNIKA • ZŽS na vrsti takoj za obveznimi predmeti. • Načrtovanje skupaj z učiteljem športa (izbirni predmeti in interesne dejavnosti, ki jih vodi učitelj športa). • Upoštevati načelo športne vadbe vsak dan (dopolnjevanje rednega pouka športa z urami ZŽS). • Izkoristiti prosto prvo uro, če pouk začnejo drugo šolsko uro. • Po koncu pouka dati prednost učencem 9., 8., 7. in 6. razreda. Učenci ostalih razredov so načeloma v šoli do 16 ure.

  17. DAJMO PREDNOST IGRI Ni omejitev pri izbiri športnih vsebin • Po nekaj urah učenja je čas za igro, nadzorovano športno zabavo, zdravo sprostitev (ZŽS). • V redno vadbo ZŽS vključiti vsebine, ki jih je možno izvajati na šoli. • Ostale vsebine, ki jih ni možno izvajati na šoli, načrtovati za sobotno vadbo (športno plezanje).

  18. Izogibati se monotonosti, ker je nevarna tudi učitelju. • Uporabite metode in vaje iz svojega športnega področja (bivši tekmovalci, trenerji). • Pri starejših učencih je lahko ZŽS kot dodatni ali dopolnilni pouk športa, priprava na tekmovanje. • Izkoristimo ZŽS in naučimo učence, kako se lahko preko športa zabavajo na svojem ali prijateljevem rojstnem dnevu.

  19. UČENEC – UČITELJ - STARŠI • Ali učitelj stanuje v šolskem okolišu? • Spontano srečevanje učencev in učitelja v lokalnem okolju. • Učitelj kot zgled (s kolesom, skirojem ali peš na poti v šolo). • Prepoznavnost med starši. • Zaupanje. • Učiteljeva vpetost v lokalne športne dogodke in lokalna športna društva.

  20. SODELOVANJE Z VODSTVOM IN DELAVCI ŠOLE TER ZUNANJIMI SODELAVCI • Podpora vodstva šole. • Sodelovanje z učitelji športa in drugimi učitelji pri načrtovanju urnika, obvestilih,… . • Vključitev strokovnih delavcev šole v program (pomoč pri sobotni ali počitniški vadbi, primer; športno plezanje, sankanje, smučanje). • Povezovanje z učitelji športa in strokovnimi delavci ZŽS na drugih šolah (načrtovanje tekmovanj med šolami, izmenjava izkušenj in idej).

  21. PREDNOSTI PROGRAMA ZŽS 1. ZA UČENCE • Dodatne ure športnega udejstvovanja na teden. • Večurna športna aktivnost na dan med počitnicami in v sobotah. • Vadba na ZŽS je bolj sproščena, učenci imajo več svobode. Manj je razlage in učenja tehnik in taktik. Več je igre. • Povezovanje, sodelovanje, tekmovanje med učenci različnih starostnih skupin. • Spoznavanje športnih panog, ki jih ni v učnem načrtu za šport. • Spoznavanje športov in pravil športne igre, ki jih učenci lahko uporabijo pri preživljanju prostega časa s prijatelji, sorodniki, starši. • Na vadbi ZŽS učencem predstaviti igre in športe, ki jih lahko uporabijo na praznovanju rojstnega dne, piknikih, na počitnicah,…

  22. 2. ZA STARŠE • Program je brezplačen. • Program se odvija v šoli (ni dodatnega prevoza otrok). • Program je vsebinsko širok in deluje preventivno ter svetovalno. • Vodijo ga strokovni delavci (znanje, zaupanje in odgovornost). 3. ZA ŠOLO • ZŽS kot dodana vrednost šole. • Za šolo ne predstavlja stroškov. • ZŽS omogoča sprostitev učencev od učnih obveznosti pri predmetih obveznega pouka.

  23. IZKUŠNJE • Morebitno izgovarjanje učiteljev razrednega pouka, da ZŽS nadomesti redni pouk športa (od 1. do 4. razreda). • Veliko vadbe zunaj v naravnem okolju in več igre ter raznih oblik spretnostnih vaj (vrhunski šport kot vreča idej; zanimivo, novo, drugačno,…). • Povezovanje aktualnih športnih dogodkov (Slovenija, globalno) in ZŽS; OI-London, Soči, SP, EP, predstavitev disciplin atletike, evropsko prvenstvo v košarki,…). • Na vadbi poudarek na športnih vrednotah; sodelovanje, pomoč, vztrajanje, odločnost, poštenost, učenje premagovanja poraza,… .

  24. Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013 dr. Janko Strel.

  25. Ljubljana, 2013 Analiza „ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG” Posvet Zavoda za šport RS Planica inMinistrstva za izobražavanje , znanost in šport Prof. dr. Janko Strel Zavod FITLAB – Center za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine

  26. TEMELJNA RAZVOJNA PODROČJA

  27. DEDNOST – OKOLJE – GIBANJE – ŠPORTNA VZGOJA • Dednostni dejavniki in vplivi okolja predstavljajo osnovo za razvoj človekovih sposobnosti in značilnosti. • Vplivi okolja (družina,vrtec,šola, družbeno okolje) na nekatere telesne značilnosti in gibalni sposobnosti so močnejši, kot dednostni dejavniki (debelost, aerobni fitnes, mišični fitnes, ...), • Vplivamo vedno celostno na biopsihosocialno podobo otroka. • Gibanje in Športna vzgoja lahko zmanjšata negativne vplive sodobnega načina življenja ter zagotovita uravnoteženost psihičnega in fizičnega razvoja otroka. • Proces vadbe mora biti dobro načrtovan, realiziran, ovrednoten in podprt z raziskovalnimi spoznanj.

  28. VLOGA ŠPORTNE VZGOJE

  29. ŠPORTNA DEJAVNOST • Cilji športne vzgoje so (med drugimi) usmerjeni v čim več zdravih ljudi, ki so se sposobni ukvarjati s športom • Vsak otrok naj bi se ukvarjal s športom DVE URI DNEVNO z obremenitvijo, ki zagotavlja izboljšanje telesne kondicije.

  30. SPREMEMBE V RAZVOJU PRI 14. LETNIH FANTIH 1925-2009

  31. GIBALNA ZMOGLJIVOST FANTOV IN DEKLET OD 7. DO 15. LETA PO REGIJAH (XT - ŠVK)

  32. GIBALNO MANJ KOMPETENTNI FANTJE <XT40

  33. GIBALNI MANJ KOMPETENTNA DEKLETA <XT40

  34. GIBALNO NADARJENI FANTJE >XT60

  35. GIBALNO NADARJENA DEKLETA > XT 60

  36. DEBELA DEKLETA

  37. DEBELI FANTJE

  38. DEBELI MALČKI POSTANEJO DEBELI MLADOSTNIKI

  39. POVPREČNI INDEKS MOTORIKE - FANTJE

  40. POVPREČNI INDEKS MOTORIKE- DEKLETA

  41. Kako pa deluje projekt „ Zdrav življenjski slog“?

  42. Cilji: • Ugotoviti razlike sprememb v telesnem in gibalnem razvoju med učenci in učenkami eksperimentalne skupine, ki obiskujejo intervencijski program “Zdrav življenjski slog” in učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili vključeni • Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v intervencijski program “Zdrav življenjski slog”, • Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja

  43. Vzorec • V intervencijski program “Zdrav življenjski slog” smo v obdelavo analize subjektivnih mnenj vključili 12 709 učencev in učenk, ki so imeli vse potrebne podatke za identifikacijo mnenjskega vprašalnika in razvoja telesnih in gibalnih sposobnosti. 40 % anketiranih učencev in učenk ni imelo popolnih podatkov. • V analizo telesnega in gibalnega razvoja pa smo vključili več kot 10.000 učencev in učenk intervencijskega programa in več kot 25.000 učencev, ki niso bili vključeni v dodatni program

  44. Metode: • desktiptivna statistika in kontingenčne tabele • Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni in gibalni razvoj • Korelacijske koeficiente smo izračunali med spremenljivkami telesnega in gibalnega razvoja ter med spremenljivkami zdravja • Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo • Uporabili smo rezultate testiranj športnovzgojnega kartona • Dejavnike življenjskega sloga in zdravja pa smo ugotavljali z anketiranjem učencev in učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom

  45. Obseg vadba v zdravem življenjskem slogu

  46. Vadba v drugih športnih programih na šoli

  47. Vsebina vadbe v drugih športnih programih na šoli

  48. Obseg vadbe v drugih športnih programih na šoli

  49. Športna vadba v društvu ali pri zasebnikih

  50. Vsebina vadbe v društvih ali pri zasebnikih

More Related