Ocena minimalnih življenjskih stroškov

1. Nada StropnikInštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljanastropnikn@ier.siMinimalni življenjski stroški in minimalni dohodekKAKO LAHKO IZBOLJŠAMO SISTEM NA PODROČJU NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE?Posvet, Državni svet, Ljubljana,13. maja 2013

2. Ocena minimalnih življenjskih stroškov • Minimalni dohodek je bil določen na podlagi ocene življenjskih stroškov ter z uporabo iste metode leta 1998 in leta 2009. • Podlaga: Anketa o porabi gospodinjstev (1993 oz. 2005-2007) in prehrambeni načrti za določene tipov potrošnikov (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije). Leta 2009: prehrambeni načrt (oz. prehrambena košarica) za moškega, starega 19-65 let. • Upoštevana je poraba 40 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki.

3. Določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka • V času odločanja o osnovnem znesku minimalnega dohodka, so primerljivi transferji znašali: povprečno denarno nadomestilo za brezposelnost neto 431,17 EUR, minimalni dohodek za prvo odraslo osebo 221,70 EUR, državna pokojnina 187,32 EUR in minimalna neto plača 450 EUR. • Pogajanja med socialnimi partnerji: minimalni življenjski stroški, ocenjeni na podlagi porabe 20 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki (562,07 EUR), so sprejeti za novo višino minimalne plače. • Minimalni dohodek mora biti nižji od minimalne plače, da se ne izniči spodbude za delo. Izračun brez upoštevanja življenjskih potrebščin, ki se jim je v določenem obdobju moč izogniti (izdatki, povezani z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, rekreacijo, kulturo in podobnim) je dal znesek 385,08 EUR. Toda, zaradi posledično nesprejemljivega razmerja do najnižjih plač je v zakonu kot osnovni minimalni dohodek določeno 75% tega zneska, toda z možnim 28% oz. 56% dodatkom za aktivnost.

4. Razmerje med minimalnim dohodkom in minimalno/povprečno plačo Januar 2013 (neto zneski, zaokroženi): • Minimalna plača: 600 EUR • Povprečna plača: 998 EUR • Osnovni znesek minimalnega dohodka: 260 EUR • Samska oseba, ki dela več kot 128 ur/mesec: 406 EUR • Par, ki dela več kot 128 ur/mesec: 572 EUR • Samska oseba z dijakom in mlajšim otrokom: 829 • Par z dijakom in mlajšim otrokom: 1.011 EUR Leta 2009 je bila minimalna plača 460 EUR (marca 2010 je zvišana za 22%). Leta 2011 je minimalno plačo prejemalo 44 tisoč zaposlenih.

5. (Ne)ustreznost višine minimalnega dohodka Primer samske osebe: • Osnovna višina minimalnega dohodka je 288,31 EUR (zakon iz leta 2010), z ZUJS znižana na 260 EUR. • Najvišji minimalni dohodek je 450,54 EUR (osnovni znesek + dodatek za aktivnost; po zakonu iz leta 2010), z ZUJS znižan na 405,60 EUR. • Prag tveganja revščine za samsko osebo, na podlagi dohodkov iz leta 2010: 600 EUR.

6. Minimalna plača, minimalni dohodek in otroški dodatek: odrasla oseba z otrokom (neto EUR mesečno, 2013)V tabeli primerjamo minimalno plačo, minimalni dohodek in prag tveganja relativne revščine. Navedeni otroški dodatek je že vsebovan v minimalnem dohodku, torej ni dodaten prejemek družine.

7. Vrstni red uveljavljanja pravic • Otroški dodatek naj ne bi bil namenjen kritju minimalnih življenjskih stroškov; ni socialnovarstveni prejemek, temveč je ukrep družinske politike in zato nadgradnja socialnovarstvene politike. Zato ni prav, da je prvi v vrstnem redu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. • Sedanji vrstni red je toliko bolj neprimeren po zvišanju otroških dodatkov za dijake. • Zaradi tega ima zagotavljanje minimalnega dohodka nekoliko izkrivljeno funkcijo. Denarna socialna pomoč bi se morala določati brez upoštevanja otroškega dodatka. • Izhodiščni „greh“: zvišanje otroškega dodatka leta 1999 (v povprečju za 38%), ki je imelo za posledico nesprejemljivo razmerje med najvišjimi zneski otroškega dodatka in minimalno plačo - močan dejavnik, ki ne spodbuja dela.

8. Posledica (Tudi) zaradi otroškega dodatka v dohodku družine se je DSP znižala polovici dvostarševskih družin, 92% enostarševskih družin in 98% vseh družin s tremi in več otroki (osnova so vse družine določenega tipa, ki se jim je znižala DSP) (Dremelj in dr. 2013).

9. Stanovanjsko posojilo • Neustrezna opredelitev dohodka v kombinaciji s premoženjem: upoštevanje tako zneska dohodka, ki predstavlja odplačilo posojila, kot tudi vrednosti nepremičnine v gradnji. Odplačilo stanovanjskega posojila je materializirano v vrednosti nepremičnine. Ekstremni primer: upošteva se še stanovanjsko posojilo, ki ga je banka nakazala na bančni račun. Primer • Zaradi upoštevanja vrednosti nepremičnine v gradnji družina ni upravičena do otroškega dodatka in mora več plačati za vrtec. Hkrati se ji v dohodek šteje tudi znesek odplačila stanovanjskega posojila.

10. Predlogi za izboljšavo sistema • (Namenski) prejemki, ki niso namenjeni kritju minimalnih življenjskih stroškov, naj se ne upoštevajo v dohodku za odmero denarne socialne pomoči in prejemkov oz. subvencij, ki jih družine prejemajo iz javnih sredstev. Takšna prejemka sta (vsaj) otroški dodatek in republiška štipendija. • Če se upošteva premoženje, se ne sme upoštevati tudi dohodka, namenjenega za ustvarjanje tega istega premoženja. • Osnovni znesek minimalnega dohodka bo treba zvišati takoj, ko bo višja produktivnost dela omogočila zvišanje minimalne plače.