1 / 17

Struktura prezentacije

Mednarodna konferenca DOBA Fakulteta Maribor, 11.april 2013 The Future of Work and Learning Prof.dr.Boris CIZELJ, Predsednik Knowledge Economy Network,KEN Globalne mreže za ekonomijo znanja , Bruselj. Struktura prezentacije. Razkorak med sferama znanja in dela ter paradoksi na trgu dela;

zea
Download Presentation

Struktura prezentacije

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. MednarodnakonferencaDOBA FakultetaMaribor, 11.april 2013The Future of Work and LearningProf.dr.Boris CIZELJ, Predsednik KnowledgeEconomyNetwork,KENGlobalnemrežezaekonomijoznanja, Bruselj

  2. Struktura prezentacije Razkorak med sferama znanja in dela ter paradoksi na trgu dela; Kaj je narobe v izobraževalni sferi in kaj v gospodarstvu? Kateri bodo poklici prihodnosti? Evropska strategija 2020 Slovenske prioritete

  3. Uvodne ugotovitve Hitre tehnološke spremembe – vpliv na način življenja, značaj delovnih mest in relevantne kompetence: eden največjih izzivov našega časa: za zaposlene, za izobraževalno sfero, za gospodarstvo, za vlade in za EU. Vsi poznamo ta dejstva, trende in prognoze – a reagiramo prepočasi in delamo prevelike kompromise, ergo: Podjetja težko ohranjajo konkurenčnost; Izobraževalne ustanove pošiljajo na trg strokovnjake, ki nimajo vseh potrebnih kompetenc (niti za danes, kaj šele za prihodnost); Najbolj direktne žrtve takega ravnanja so mladi, ki imajo znanje in kompetence za včeraj, zadovoljni so, če danes še imajo delo, ne vedo pa, kako naj se usposabljajo za delo v prihodnosti. Svetova dela in izobraževanja/učenja sta preveč nepovezana.

  4. Kako razumemo kompetence? Izraz kompetence odraža fokus na praktičnih učinkih šolanja– doslej preveč akademska usmerjenost (encikl.znanje). Skozi konotacijo posameznih izrazov lahko razberemo odnos do pojmov: znanje, izobraževanje, kompetence, veščine, itd. Angl. in drugi evr.jeziki. V slov.jeziku nimamo pravega ekvivalenta za angl. izraze: «competencies» (ne prevajamo) ter «skills» (sposobnosti, veščine – ali raje kompetence) «Training» ima v angl.širši pomen in vključuje praktično učenje, vadbo, usposabljanje – ne le klasični športni trening.

  5. Svet dela - in svet učenja (1) Razmak-ločenost med dvema sferama je velika v kvantitativnem in kvalitativnem smislu – posledica: Deficit visoko kvalificiranih delavcev v svetu do 2020 ocenjen na 13% (10% razviti - 16% Kitajska, kljub 35 mil.studentov). Samo Nemčiji primanjkuje vsaj20.000 inženirjev; Delež del.mest s post-sek.izobr.: 1973 = 16% 2018 =33% Delez diplomantov prirodoslovno-matematičnih ved: ZDA=18%, EU=28%, LRKit.=54% V Indiji diplomira 2 x več inženirjev kot v ZDA !!

  6. Svet dela - in svet učenja (2) V državah EU je 12% brezposelnih (GR, ES, PT- brez dela polovica mladih) – hkrati odprtih okoli 2 milijona delovnih mest za katere ni primerno kvalificiranih ljudi. EK ocenjuje, da tretjina populacije med 25-64 letom nima nobene, ali samo nizko kvalifikacijo, le dobra četrtina pa visoko. Še huje: skoraj polovica zaposlenih (100 mil.ljudi) nima primerne izobrazbe za delo, ki ga danes opravljajo. Vse več je ljudi z višjo in visoko izobrazbo, podjetja pa se pritožujejo, da so diplomirani kadri manj usposobljeni za delo, kot so bili pred 20-30 leti !

  7. Svet dela - in svet učenja (3) Kar 40% novih delovnih mest, ki bodo odprta letos v državah EU, zahteva višjo / visoko izobrazbo. V obdobju 2000-2020 se bo število zaposlenih z nizko kvalifikacijo zmanjšalo za 17 mil., s srednjo povečalo za 5 mil., z višjo/visoko pa povečalo kar za 20 milijonov. Računalniške kompetence postajajo nujne za vsa delovna področja, brez njih, ali z nizkimi kompetencami v tretjini EU-27 držav čez 50% odraslih(25-74)– v Sloveniji 46%, v Avstriji 33%, na Švedskem 31% - v povpr. 46%.

  8. Svet dela - in svet učenja (4) Vlade zastavljajo cilje in se lotevajo bolj kvantitativnih, kot kvalitativnih vidikov problema: želijo več visokošolsko izbraženih ljudi, premalo vedo o delovnih mestih, ki bodo v prihodnje odprta (L.W.Perna, Graduate School of Education, PA, USA). EU želi v desetletju 2010-2020 dvigniti delež višješolsko izobraženih v generaciji 30-34 iz sedanjih 34% na 40%. Kar 9 držav članic (IT, RO, MT, CZ, AT, BG, HU, GR) ima svoj nacionalni cilj na nižji ravni, VB ima delež 47%, vendar si ni zastavila konkretnega cilja. Kompetence važnejše od diplome! V svetu imajo najambicioznejše cilje na tem področju: Japonska, Koreja in Kanada. NL – opustila cilj 50% !!

  9. EU-27 v 2011: delež diplomantov v generaciji 30-34 let - cilj za 2020 Vir: «Rethinking Education:investing in skills for better socio-economic outcomes», Communication from the Commission, Strasbourg, 2012, Fig.4.1, str.21.

  10. Svet dela - in svet učenja (5) Nedavna britanska studija za obdobje 2010-2030 pokazala, da bo v ospredju 110 poklicev, katerih večino danes slabo, ališe ne poznamo. Ti poklici bodo na naslednjih področjih: -- nega starejših in zdravstvo, -- prehrana naraščujočega prebivalstva, -- zelena mobilnost in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, -- preživetje in napredek v kibernetnem svetu.

  11. Kaj je narobe v izobraževalni sferi? Tradicionalistični pogledi na post-sekundarno, t.j. «akademsko» izobrazbo - diploma kot statusni simbol. Mentaliteta iz obdobja Humboldtovega tipa univerze – akademska izobrazba, priprava družbene in intelektualne elite. V ZDA profesor = ponudnik storitev! Dominanten vpliv ponudbe študija, premalo komunikacije z gospodarstvom in družbeno prakso. Pomanjkljivosti našega visokošolskega študija: kurikuli preveč disciplinarno zastavljeni, premalo delovnih prakse, minimalno sodelovanje strokovnjakov iz prakse, premalo individualnega dela s študenti (profesor – v prvi vrsti mentor). Neravnovesje med splošno in poklicno izobrazbo.

  12. Kaj je narobe v gospodarstvu in družbeni praksi? Sicer upravičene pripombe na pomanjkljive kompetence visokošolsko izobraženih kadrov, a v mnogih podjetjih se ne zavedajo njihovega potenciala. Nekateri si ne želijo sodelavcev, ki razmišljajo s svojo glavo. Nekateri vodilni ne sprejemajo «odprte diskusije», dokler ni prepozno, ko jih položaj na trgu prisili k že dolgo zrelim spremembam poslovnega modela, sistema trženja, ali notranje organiziranosti. Novi, izobraženi kadri v podjetju se včasih ne potrudijo razviti dialog na konstruktiven način, oz. uspešno komunicirati - enako pomembno, kot kvaliteta argumenta!

  13. Kaj so moderne kompetence? Doslej: cilj univerzitetnega študija: širša splošna izobrazba ter usposobitev za izbrani poklic, zdaj: cilj pripraviti študenta za več poklicev, ki jih bo opravljal v teku aktivnega življenja. Eksplozija znanja in inovacij zahteva drugačen pedagoški pristop: selekcijo splošnih znanj in specificnih kompetenc ter velik poudarek na usposobitvi za nadaljni lastni študij in iskanje relevantnih, ažurnih informacij - Internet. Študent danes potrebuje vrsto «transverzalnih (mehkih) kompetenc»: kreativno, kritično, lateralno razmišljanje, reševanje problemov, sposobnost komuniciranja in timskega delovanja, računalniška pismenost, aktivno državljanstvo.

  14. Evropska strategija: ekon.znanja «Lizbonska strategija » ni dala željenih rezultatov, kriza mnogim za alibi. Europa 2020 - poudarek kvaliteta človeškega kapitala ! Javnofinančno ravnovesje, brezposelnost, rast in stabilnost Evro območja sicer glavne prioritete, a Komisija pripravila nekaj ključnih dokumentov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem za prihodnost. “Future skill supply in Europe Medium-term forecast up to 2020”, 2009 “Europe 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth”, 2010. “Rethinking education: investing in skills for better socio-economic outcomes”, 2012 “New skills and jobsin Europe: Pathways towards full employment”, 2012.

  15. Naše prednosti in slabosti • Po Globalnem indeksu konkurenčnosti World Economic Foruma, Davos - je naš primerjalni položaj med 142 državami naslednji: Rang: • Delež mladih vpisanih na terciarni studij 4 • Kvaliteta predavanj v matematiki in znanosti 17 • Dostop do Interneta v šolah/fakultetah 25 • Razpoložljivost razisk. in izobrazev.uslug 40 • Kvaliteta poslovnih šol 54 • Kvaliteta izobraževalnega sistema 63 • Izobraževanje osebja 83

  16. Izzivi in možne slovenske prioritete - 1 1. Primerjava SI:EU = Inputi nad – rezultatipod povprečjem. 2. Preveriti sprejeto razvojno strategijo v smeri ekonomije znanja – posebej učinkovitost implementacijskih instrumentov; 3. Znanje in kompetence morajo postati osrednja vrednotav družbi – le tako bomo razvili na znanju slonečo mednarodno konkurenčnost; 4. Sistem izobraževanja in poklicnega usposabljanja mora postati učinkovitejsi, modernejši, notranje bolj konkurenčen in mednarodno bolj odprt; 5. Sistem javnega financiranja bi moral nagrajevati kvaliteto in inovativnost ter bolj učinkovito programsko usmerjati ponudbo v funkciji bodocih potreb trga dela;

  17. Izzivi in možne slovenske prioritete - 2 6. Z vsemi razpoložljivimi instrumenti (davčne olajšave, donacije iz javnih sredstev, idr.) je treba vzpodbujati partnerstvo med izobraževalno sfero in gospodarstvom; 7. Da bi omogočili čimbolj enakopraven dostop do študija bi morali študenti dobiti vaucher (bon) – s katerim bi na šoli po svojem izboru plačevali stroške študija. Del bona (kredit), bi se beneficiral (odpisal) v odvisnosti od uspešnosti študija. Voucher bi lahko odobravali v kombinaciji s štipendijo – odvisna od socialnega položaja študenta. S tem bi hkrati rešili več problemov: enakost med študenti in visokošolskimi zavodi, zagotovili bi pravo konkurenco med slednjimi ter odpravili zlorabo študentskega statusa in zmanjšali potrebo po študentskem delu.

More Related