klimatologija vaje n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Klimatologija - Vaje PowerPoint Presentation
Download Presentation
Klimatologija - Vaje

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 19

Klimatologija - Vaje - PowerPoint PPT Presentation


  • 185 Views
  • Uploaded on

Klimatologija - Vaje. 3 . vaja Zračni pritisk. Spremenljivke stanja. Spremenljivke stanja vsebujejo informacijo o stanju oziroma o fizikalnih lastnostih obravnavanega plina. Spremenljivke stanja, ki zaslužijo posebno pozornost so: Temperatura - T Gostota - ρ Tlak - p. Gostota.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Klimatologija - Vaje' - yon


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
klimatologija vaje

Klimatologija - Vaje

3. vaja

Zračni pritisk

slide2

Spremenljivke stanja

Spremenljivke stanja vsebujejo informacijo o stanju oziroma o fizikalnih lastnostih obravnavanega plina.

Spremenljivke stanja, ki zaslužijo posebno pozornost so:

  • Temperatura - T
  • Gostota - ρ
  • Tlak - p
slide3

Gostota

Enota mase -

npr. molekula plina

  • Def:Gostota snovi je definirana kot masa snovi v danem volumnu.

V1 = V2

m1 < m2

ρ1 = m1/V1 < ρ2 = m2 /V2

slide4

Tlak

  • Def: - TLAK je sila na enoto površine.

ZRAČNI TLAK je posledica sile teže s katero atmosfera pritiska na enoto površine tal.

slide5

Zračni tlak

Trkanje molekul zraka ob površino povzroča zračni tlak, ki deluje v vseh smereh enako.

Zračni pritisk je odvisen od:

Kinetične aktivnosti molekul -

temperature zraka

Mase molekul

Gravitacije

Zračni tlak: Sila, ki je posledica gravitacije s katero masa atmosfere delujena enoto površine tal.

slide6

Enačba stanja plina

Spremenljivke stanja se spreminjajo s časom in krajem, vendar ne neodvisno. Povezavo med njimi lahko opišemo z ENAČBO STANJA PLINA

- splošna plinska konstanta

slide7

Enačba stanja za zrak

specifična plinska konstanta za zrak

- gostota zraka

slide8

Delni tlaki

Zrak je mešanica prozornih plinov:

  • N2 - dušik 78 %
  • O2 - kisik 21 %
  • Ar, CO2, O3, H2O, ...

Za mešanico plinov velja, da je skupni tlak vsota vseh delnih tlakov posameznih plinov, ki jo sesavljajo.

slide9

Zračni pritisk - enote

  • Enota za tlak je Pascal - Pa
    • 1 Pa = 1 N/m2 =1 kg/ms2
  • V meteorologiji se navadno uporablja enota milibar
    • 1 mb = 1 hPa = 100 Pa (m. n. - 1013,2 mb)
  • Stara enota je mmHg
    • 1 mmHg  4/3 mb (m. n. - 760 mmHg)
slide10

Zračni pritisk - reducirane vrednosti

Da so vrednosti zračnega pritiska v posameznih krajih med seboj primerljive, moramo izmerjene vrednosti reducirati:

  • na nadmorsko višino 0 m
  • na temperaturo zraka 0 °C
  • na standardno vrednost težnostnega pospeška - g
  • Rekordne izmerjene vrednosti (reducirane na 0 m)
      • 1078,3 mb v Sibiriji
      • 877,2 mb na Pacifiškem oceanu (ob tajfunu)
asovne spremembe zra nega tlaka
Časovne spremembe zračnega tlaka

Lokalne časovne spremembe zračnega pritiska so predvsem posledica zračnih tokov ter razvoja in gibanj vremenskih tvorb (npr front, ciklonov, anticiklonov).

Tendenca zračnega pritiska

merilo za časovne spremembe zračnega pritiska.

vertikalne spremembe zra nega tlaka
Vertikalne spremembe zračnega tlaka

Zračni pritisk z nadmorsko višino upada približno eksponentno.

slide13

Vertikalne spremembe zračnega tlaka

z2, p2, T2 (npr. Kredarica)

Δz = z2- z1 sprememba z

Δp = p2- p1 sprememba p

ΔT = T2- T1 sprememba T

γT = - ΔT/Δz gradient T

Dvig: Δp je negativen

Zračni tlak je na višji lokaciji manjši.

Spust: Δp je pozitiven

Zračni tlak je na nižji lokaciji večji.

z1, p1, T1 (npr. Rateče)

slide14

Homogena atmosfera

Predpostavko o homogeni atmosferi lahko uporabimo le, ko obravnavamo spremembe zračnega tlaka pri zelo majhnih dvigih ali spustih. V takšnem primeru je plast zraka, ki jo pri tem obidemo tanka, gostota v njej pa se bistveno ne spremeni.

HIDROSTATIČNA ENAČBA

VIŠINSKA ENAČBA

Za oceane, kjer je gostota vode približno konstantna, je takšna enačba precej bolj uporabna, kot za atmosfero.

slide15

Izotermna atmosfera

Predpostavko o izotermni atmosferi lahko uporabimo, če imamo v plasti ozračja, preko katere se dvigamo ali spuščamo, takšne razmere, da se temperatura z višino praktično ne spreminja. Predpostavka nam je v pomoč tudi, kadar poznamo povprečno temperaturo zraka v plasti.

BAROMETRIČNA ENAČBA

VIŠINSKA ENAČBA

slide16

Realna atmosfera

Predpostavko o realni atmosferi lahko uporabimo, če so v plasti ozračja, preko katere se dvigamo ali spuščamo takšne razmere, da se temperatura z višino zmanjšuje približno linearno.

ENAČBA REALNE ATMOSFERE

VIŠINSKA ENAČBA

horizontalne spremembe zra nega tlaka
Horizontalne spremembe zračnega tlaka

Če je nad določenim krajem zaradi razvoja in gibanj vremenskih tvorb več zraka, kot na nekim drugim krajem z enako nadmorsko višino, je tam teža stolpca zraka večja, posledica česar je tudi večji zračni tlak.

V primerjavi z vertikalnimi spremembami zračnega pritiska so horizontalne spremembe majhne, vendar pomembne, saj so vzrok za nastanek vetrov.

slide18

z(m)

h

Z0

u (m/s)

d

  • hvišina rastline
    • z0parameter hrapavosti – to je višina, na
    • kateri je hitrost vetra 0
  • dpomik nulte ploskve
  • (sorazmeren z višino rastline)

PROFIL VETRA NAD VISOKO VEGETACIJO

PROFIL VETRA NAD VISOKO VEGETACIJO

slide19

VETER V RASTLINSKI ODEJI

- HITROST VETRA V PRIZEMNI PLASTI ZRAKA

  • VETER NAD VISOKO VEGETACIJO

hitrost vetra na višini z

torna hitrost (desetina hitrosti vetra na višini 2m)

von Karmanova konstanta (0,41)

parameter hrapavosti (višina, na kateri je hitrost vetra enaka 0)

pomik nulte ploskve (sorazmeren z višino rastlin)

k

d