SPODBUJANJE AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA S ŠTUDIJAMI PRIMEROV IZ ZGODOVINE IN SODOBNEGA SVETA

1. SPODBUJANJE AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA S ŠTUDIJAMI PRIMEROV IZ ZGODOVINE IN SODOBNEGA SVETA Mag. Jelka Razpotnik, Gimnazija Šentvid

2. PARTNERJI: Poslovodeči: Gimnazija Šentvid (vodja + 3 sodelavci) Konzorcijski partnerji: 12 VIZ Vrtec Litija (4 sodelavci) OŠ Gradec Litija (4 sodelavci) OŠ Primoža Trubarja Laško (4 sodelavci) OŠ Ljubečna (4 sodelavci) OŠ Naklo (6 sodelavcev) OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (3 sodelavci) OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice (3 sodelavci) ŠC Rudolfa Maistra Kamnik (4 sodelavci) Poslovno-komercialna šola Celje (3 sodelavci) Ekonomsko storitveni izobraževalni center Kranj (3 sodelavci) Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana (1 sodelavec) Šolski center Slovenj Gradec, Gimnazija (3 sodelavci)

3. GLAVNICILJ: • Okrepiti socialne in državljanske kompetence z aktivnim poučevanjem vsebin na temo aktivnega državljanstva, vključenih v učne načrte zgodovine, geografije in sociologije.

4. CILJI: • pripraviti vzorčne primere in predstaviti poučevanje o vsebinah aktivnega državljanstva: (vzorčne učne ure, učna gradiva, konferenca, smernice za vključevanje vsebin v UN, strokovno usposabljanja za učitelje, Pridobivanje izkušenj za učitelje) 2. omogočiti sodelovanje in komunikacijo učiteljev in učencev zgodovine/geografije/sociologije: (sodelovalno učenje in samostojno delo učencev, sodelovanje in izmenjava izkušenj med učitelji) 3. krepiti aktivno državljanstvo s profesionalizacijo strokovnih učiteljskih organizacij (NVO) innjihovih članov(profesionalizacija NVO, okrepiti sodelovanje sodelujoče NVO z drugimi institucijami (inštituti, fakultetami) ter podobnimi evropskimi institucijami)

5. PROJEKTNE TEME DEMOKRACIJA - Kaj je vplivalo na pojav antične demokracije? - V čem je bil pomen francoske revolucije za razvoj demokracije? - Kateri dejavniki so vplivali na razvoj parlamentarnega sistema v 19. in 20. stoletju? - Kako delujejo in kako močne so institucije demokratičnih sistemov danes? - Kako demokratičen je volilni sistem danes? Bi ga morali spremeniti? - Kaj je volilna apatija in kako se z njo soočiti? - Kakšna je bila volilna propaganda nekoč in kako poteka danes? UČNI CILJI Učenci spoznajo začetke demokracije in njen zgodovinski razvoj, • znanje in razumevanje o zgodovini demokracije povezujejo s političnim sistemom danes, - razumejo načine delovanja modernih držav, - ocenijo dosežke demokratičnega sistema, - analizirajo in pojasnijo dileme moderne demokracije in iščejo možne rešitve zanje.

6. PROJEKTNE TEME • MIGRACIJE • - Kako so potekali valovi ekonomskega preseljevanja v Evropi? • - Kakšen je bil položaj ekonomskih migrantov? • - O čem nam priča evropska zgodovina ekonomskih migracij 20. stol.? • - Kakšni so (bili) vplivi migracij na zahodno družbo in družbo, iz katere so migranti prišli? • Kako se danes evropska družba odziva na ekonomske migrante? • UČNI CILJI • Učenci identificirajo glavne valove ekonomskega priseljevanja v Evropo v 20. stoletju in • ugotavljajo,da so kljub raznolikim gospodarskim vzrokom, ekonomske migracije stalen • proces v zgodovini Evrope, • - si ustvarijo veliko sliko o ekonomskih migracijah v 20. stol. v Evropi, • - ugotavljajo prebivalstvene strukture skozi različna zgodovinska in razvojna obdobja, • spoznajo vzroke in posledice ekonomskih selitev ter ocenijo dosežke evropske • imigracijske politike, • razumejo povezanost ekonomskih migracij s pojavom rasizma in diskriminacije ter • razmišljajo o aktivnostih, ki bi vplivale na zmanjšanje rasnih predsodkov in ksenofobije • v evropski družbi.

7. PROJEKTNE AKTIVNOSTI UČENCI: • Vzorčne učne ure, • samostojno delo, • javne predstavitve. UČITELJI: • Vzorčne učne ure, • strokovna srečanja učiteljev, • (končna) konferenca, • gradivo.

8. PRIČAKOVANI REZULTATI • izvedenih 164 vzorčnih učnih ur: vključenih 42 učiteljev in 390 učencev, • 3 inovativna učna gradiva (demokracija/migracije/priročnik) • spletna stran: www.sentvid.org (Projekti Evropskih socialnih skladov) • 1 konferenca, • seznam smernic za vključevanje vsebin v UN, • 3 delavnice za učitelje, • izkušena skupina 41 učiteljev.

9. Kršitve pravic žensk (Priročnik za učitelje) LITERATURA ZA UČITELJE Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004. Pot k enakosti spolov : smernice in dokumenti za izvajanje politike enakosti spolov [Ljubljana] : Urad Vlade RS za enake možnosti, 2007.Priročnik za učenje človekovih pravic žensk, LITERATURA ZA DIJAKE Stare Sandra; Trgovanje z ženskami za namene prostitucije - kršenje človeških pravic in vprašanje svobode: diplomska naloga, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana. Jalušič, Vlasta- urednik // Zagorac, Dean- urednik; Človekove pravice žensk :uvodna pojasnila in dokumenti Ljubljana : Društvo Amnesty International Slovenije : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2004. LEPOSLOVJE: Živa zažgana Odvzeli so mi prostost Jaz, Safya Pohabljena SPLETNE STRANI: www.uem.gov.si http://www.equalitynow.org http://www.un.org/womenwatch/daw/cedaw