1 / 17

Razvoj in delovanje “naddržavnega” pravnega reda Unije

Razvoj in delovanje “naddržavnega” pravnega reda Unije. 3. november 2009 Matej Accetto. Schumanova deklaracija. …

thiery
Download Presentation

Razvoj in delovanje “naddržavnega” pravnega reda Unije

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Razvoj in delovanje “naddržavnega” pravnega reda Unije 3. november 2009 Matej Accetto

  2. Schumanova deklaracija … Skupno Visoko oblast, ki ji bo zaupano vodenje načrta, bodo sestavljaleneodvisne osebe, imenovane s strani vlad po načelu enake zastopanosti. S skupnim dogovorom vlad bo izbran predsednik. Odločitve Oblasti bodo izvršljive v Franciji, Nemčiji in drugih državah članicah. Ustrezni ukrepi bodo na voljo kot sredstvo pritožbe zoper odločitve Oblasti. …

  3. 26/62,Van Gend en Loos, [1963] ECR 3 … [N]aloga Sodišča po 177. [zdaj 234.] členu, katerega namen je zagotoviti enovito razlago Pogodbe s strani državnih sodišč in razsodišč, potrjuje priznanje držav, da ima pravo Skupnosti moč, na katero se njihovi državljani lahko sklicujejo v postopkih pred njihovimi sodišči in razsodišči. Iz tega je moč povleči sklep, da Skupnost vzpostavlja nov pravni red mednarodnega prava, v prid kateremu so države omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in katerega naslovniki so ne zgolj države članice, temveč tudi njihovi državljani. Neodvisno od zakonodaje držav članic, pravo Skupnosti tako za posameznike ne določa zgolj obveznosti, ampak je njegov namen tudi ta, da jim podeljuje pravice, ki postanejo del njihove pravne dediščine.

  4. 26/62,Van Gend en Loos, [1963] ECR 3 … [N]aloga Sodišča po 177. [zdaj 234.] členu, katerega namen je zagotoviti enovito razlago Pogodbe s strani državnih sodišč in razsodišč, potrjuje priznanje držav, da ima pravo Skupnosti moč, na katero se njihovi državljani lahko sklicujejo v postopkih pred njihovimi sodišči in razsodišči. Iz tega je moč povleči sklep, da Skupnost vzpostavlja nov pravni red mednarodnega prava, v prid kateremu so države omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in katerega naslovniki so ne zgolj države članice, temveč tudi njihovi državljani. Neodvisno od zakonodaje držav članic, pravo Skupnosti tako za posameznike ne določa zgolj obveznosti, ampak je njegov namen tudi ta, da jim podeljuje pravice, ki postanejo del njihove pravne dediščine.

  5. 6/64, Costa v. ENEL, [1964] ECR 1194 Vključitev določb, ki izvirajo iz Skupnosti, v pravo vsake države članice in, bolj splošno, vsebina in duh Pogodbe državam posledično preprečuje, da bi unilateralnim in kasnejšim ukrepom dale prednost pred pravnim sistemom, ki so ga sprejele na podlagi vzajemnosti. … Izvršna moč prava Skupnosti se med državami ne sme razlikovati v odvisnosti od kasnejših domačih zakonov, ne da bi to ogrozilo dosego ciljev Pogodbe, ki so določeni v 5.(2) členu, in privedlo do diskriminacije, ki jo prepoveduje 7. člen.

  6. 6/64, Costa v. ENEL, [1964] ECR 1194 Vključitev določb, ki izvirajo iz Skupnosti, v pravo vsake države članice in, bolj splošno, vsebina in duh Pogodbe državam posledično preprečuje, da bi unilateralnim in kasnejšim ukrepom dale prednost pred pravnim sistemom, ki so ga sprejele na podlagi vzajemnosti. … Izvršna moč prava Skupnosti se med državami ne sme razlikovati v odvisnosti od kasnejših domačih zakonov, ne da bi to ogrozilo dosego ciljev Pogodbe, ki so določeni v 5.(2) členu, in privedlo do diskriminacije, ki jo prepoveduje 7. člen.

  7. Formula evropske naddržavnosti neposredni učinek + primarnost (nadrejenost) = naddržavni pravni red

  8. 3.a člen Ustave RS Slovenija lahko z mednarodno pogodbo […] prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države... … Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

  9. Razmejitev zakonodajnih pristojnosti med EU in DČ • Izključna pristojnost EU: področja, ki jih DČ praviloma ne morejo urejati (npr. skupna carinska tarifa, živi morski viri, monetarna politika evroobmočja); • Deljena pristojnost EU in DČ: DČ urejajo, dokler in kolikor ne uredi Skupnost (npr. kmetijstvo, ribištvo, tudi večina področij 2. in 3. stebra); • Dopolnjujoča pristojnost EU in DČ: ukrepi EU in DČ se dopolnjujejo (npr. ekonomska politika, zaposlovanje, kultura), a seveda velja načelo nadrejenosti prava EU; • Izključena pristojnost EU: v skladu z doktrino dodeljenih pristojnosti na področjih, ki jih pogodbe ne urejajo, EU nima pristojnosti.

  10. Pravni viri v EU • Primarna zakonodaja: ustanovne pogodbe in pogodbe o spremembah u. p., pristopne pogodbe in proračunski p. • Sekundarna zakonodaja: 1. steber – uredbe, direktive, odločbe (ter delno priporočila in mnenja), 2. Steber – predvsem skupni ukrepi in skupna stališča; 3. Steber – predvsem okvirni sklepi, sklepi ter konvencije. • Sodna praksa SES: vsaj de facto precedenčna veljava sodb, tudi pot za uveljavitev temeljnih načel kot “nezapisanega” skupnostnega prava. • “Mehko” pravo: številni pripravljalni, informativni, razlagalni ali usmerjevalni akti (zelene knjige, bele knjige, obvestila, sporočila, smernice itd.).

  11. Sodni nadzor v pravnem redu EU

  12. Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – samo Sodišče Evropskih skupnosti 226. člen Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, poda o zadevi obrazloženo mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču.

  13. Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – SES in državna sodišča 234. člen Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: a) razlage te pogodbe; b) veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB; c) razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno. Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču.

  14. Odlike postopka po 226. členu • Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico. • Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.

  15. Slabosti postopka po 226. členu • Obveščenost o kršitvah. • Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. • Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. • Ogrožena pravna varnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. • Izvršljivost sodb Sodišča – moč prisile.

  16. Slabosti 226. člena Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. Ogrožena pravičnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. Izvršljivost sodb Sodišča. Odlike 234. člena: Nadzor posameznikov. Državna sodišča in državni pravniki. Ni političnih pomislekov zasebnih strank. Posameznikove pravice so zaščitene, sodno varstvo njegovih pravic. Avtoriteta domačih sodišč. Odpravljanje slabosti 226. člena

  17. Slabosti 234. člena • Vprašanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva – stroški, usposobljenost odvetnikov, vprašanje procesne legitimacije. • Državna sodišča morajo biti pripravljena sodelovati.

More Related