waldorfska pedagogika in pedagogika marije montessori n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI PowerPoint Presentation
Download Presentation
WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 51

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI - PowerPoint PPT Presentation


  • 1017 Views
  • Uploaded on

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI. Pripravili: Sanja Šavle in Nina Fatorič. Čemu seminarska?. Bodočim pedagogom predstaviti, različne pristope v vzgoji Podati smernice pri razvijanju svojega lastnega sloga poučevanja. O WALDORFSKI ŠOLI. Kdo je bil Rudolf Steiner?.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI' - tasanee


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
waldorfska pedagogika in pedagogika marije montessori

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

Pripravili:

Sanja Šavle in Nina Fatorič

emu seminarska
Čemu seminarska?
  • Bodočim pedagogom predstaviti, različne pristope v vzgoji
  • Podati smernice pri razvijanju svojega lastnega sloga poučevanja
o waldorfski oli
O WALDORFSKI ŠOLI

Kdo je bil Rudolf Steiner?

  • Rodil se je v majhni avstro-ogrski vasici Kraljevac (v hrvaškem Zagorju)
  • sin postajnega načelnika
  • zgodaj pokaže sposobnost za učenje (omogočijo najboljše šolanje)
  • študiral je na Tehnični univerzi na Dunaju, (naravoslovje) in tudi diplomiral
  • po koncu 1.svet. vojne (1919), je ustanovil waldorfsko šolo v Stuttgartu.
slide4
Šola dobi ime po cigaretni tovarni Waldorf Astoria.
  • Namenjena je bila otrokom uslužbencev v tej tovarni.
  • Začne z 200 učenci, vendar št. kmalu naraste.
  • Za učitelje izda knjigo Splošno spoznavanje človeka (utemeljil moderni pristop k vzgoji)

Moderni pristop izvira iz duhovnega razumevanja človeka in sveta

  • Po ustanovitvi 1. waldorfske šole v Stuttgartu, so se začele ustanavljati tudi v Angliji in drugod po svetu.
  • Rudolf Steiner je umrl marca 1925.
umetnost waldorfske vzgoje
Umetnost Waldorfske vzgoje

Značilnost waldorfske vzgoje :

nov pogled na celotno življenje, še posebej na

človeka v njegovi trojni naravi:

  • telesa,
  • duše in
  • duha,

s tem pa tudi na zaporedje razvojnih obdobij od otroštva do

odraslosti.

Ta nauk je Rudolf Steirner imenoval antropozofija.

Antropozofija združuje dve besedi, anthropos - človek in

sophia - modrost torej človek-modrost.

slide6

Do prvih sedem let, (oz. do menjave mlečnih zob)

  • Zgolj sposobnost posnemanja
  • To je čas, ko se otroku razvijejo čutila
  • Ko preko občutkov pridobiva zaznave
  • Ta popolni empirizem je značilen za predšolsko vzgojo:
  • treba izločiti vse oblike učenja,
  • otroka obvarovati pred abstraktnim znanjem,
  • obvarovati pred spoznanjem števil in črk,
  • obvarovati pred vsemi strašljivimi doživetji.

Antropozofija pripiše otroku:

slide7
IGRAČE:
  • so narejene izključno iz naravnih materialov:
  • lesa,
  • volne,
  • bombaža,
  • svile,…
  • Naredi jih vzgojiteljica sama.
  • So preprosto oblikovane tako, da spodbujajo otrokovo domišljijo.
  • Niso oblikovane do podrobnosti, zato jih lahko otrok uporablja v različnih igrah za različne namene.
slide8
Od sedem do štirinajst let, (od menjave zob pa vse do spolne

zrelosti) je čas ko otrok spoznava tudi pojave in predmete, ki

jih ni zaznal oz. občutil.

To je čas, ki sovpada z osnovnim šolanjem, in v katerem lahko

zagotovi uspešen otrokov razvoj le močna učiteljeva

avtoriteta.

Od štirinajst do enaindvajset let (puberteta) pa pripisuje

sposobnosti oblikovanja lastnih sodb.

Šele v naslednjih sedmih letih pa naj bi se razvil duh, čemur

pravi: pravi razvoj.

slide9
Religiozno ozadje waldorfske šole:

smisel človekovega življenja ne išče v znanju in v razvoju

Intelektualnih sposobnostih, ampak želi celoten pouk približati

otroku.

Želi omogočiti šolanje in razvoj brez represije, stresov, strahu in

travm.

Waldorfska šola:

odpravi ocene, ponavljanje razredov

ocenjevanja in glavnih nagrad ni,

namesto ocen obstaja pomoč, svetovanje in

po potrebi hvala ali graja.

Namesto tekmovalnosti spodbujajo zdrav duh emulacije;

izkušnje so pokazale, da je zdrava emulacija boljša pot do cilja

kot doseganje uspehov za vsako ceno.

slide10
Namen vzgoje Rudolfa Steinerja:

omogočiti otrokom, da bodo, ko bodo odrasli,

kar najpopolneje razvili svoje sile, svoje notranje

in svete človeške odlike.

To je vzgoja, ki služi svobodi človeškega duha.

Waldorfsko šolo loči od drugih:

prizadevanje po udejanjanju svobode.

slide11
Rudulf Steiner je na področju vzgoje in tudi v življenje nasploh

vpeljal proučevanje štirih temperamentov.

Priporočal je, da bi bili otroci v razredu razporejeni po

temperamentih, zato da ima učitelj boljši pregled nad položajem v

razredu.

Njegovo zlato pravilo je:

nikoli delovati v nasprotju z otrokovi temperamentom,

temveč vedno v skladu z njim

Razvrščanje otrok po temperamentih ni lahko.

Zahteva zelo skrbno opazovanje vsakega otroka, včasih pa celo

učitelj potrebuje pomoč ostalih kolegov.

slide12
Poglejmo si značilonosti temperamentov:
  • Kolerik je sposoben najbolj burnih reakcij, nato pa je prvi, ki jih obžaluje.
slide15
Flegmatik bo nad svojo reakcijo naprej začuden, nato skomignil z rameni in se počasi oddaljil.

Vedeti pa moramo, da se ti temperamenti med sabo

prepletajo v človekovi osebnosti ne prevladuje en

temperament pač pa lahko dva ali več.

rudolf steiner deli vzgojo otroka na tiri vzgojna obdobja
Rudolf Steiner deli vzgojo otroka na štiri vzgojna obdobja:
  • Prvo vzgojno obdobje (od rojstva do 7 let)
  • razvija se otrokovo fizično telo, ki pa ne poteka normalno, če ga obremenjujemo z razumskimi zahtevami.
  • vzgajata dve magični besedi: oponašanje in vzor
  • otrok posnema vse kar opaža v svoji okolici, zato moramo poskrbeti, da nevidno spremenimo otrokovo fizično okolje v vzgojno.
slide17
Drugo vzgojno obdobje (od 7. do 14. leta)
  • razvija se eterično telo = nekakšna oživljajoča sila, ki materialno, fizično telo spreminja v živo telo
  • vzgojni elementi morajo imeti svojo notranjo vrednost in smisel
  • vzgajata besedi: zgled in avtoriteta
  • Po Steinerju otrok naj ne bi razvijal razumevanja do 14. leta starosti, zato se omeji na razvijanje golega memoriranja.
  • Naloga vzgoje v 2. obdobju je:
  • razvijanje nereflektiranih moralnih navad (spoštovanje učiteljeve avtoritete) in
  • osvajanje potrebnih znanj in spretnosti z učenjem na pamet
slide18
Tretje vzgojno obdobje (med 14. in 21. letom)
  • razvije se astralno telo (telo občutkov), ki omogoča razvijanje razumskih sposobnosti
  • človek doseže s puberteto zrelost potrebno za oblikovanje lastne sodbe o tem, česar se je prej naučil
  • razum se rodi šele s spolno zrelostjo, zato ga ne smemo nasilno razvijati pred to starostjo
  • vzgojitelj se mora jasno zavedati, kako posamezni vzgojni prijemi vplivajo na mladega človeka
slide19
Zadnje vzgojno obdobje (po 21. letu)
  • zdaj se lahko začne razvijati človekov duhovni jaz, ki je zaključek Steinerjeve pedagoške zgradbe
  • duhovni jaz deluje retrogradno in prečisti druga tri telesa izoblikovana do sedaj.
opis vzojitelja v waldorfski oli
Opis vzojitelja v waldorfski šoli
  • Vzgojitelji morajo biti za poučevanje ustrezno izšolani.
  • To so lahko ljudje različnih poklicev, vendar morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo.
  • Opraviti morajo izobraževanje, prilagojeno zahtevam poučevanja v waldorfskih šolah (izčrpen študij antropozofske antropologije)
  • »Učitelj učence vodi k znanju«, oni mu sledijo in »sprejemajo od njega znanje z ljubeznijo in priznavanjem avtoritete.«
lastnosti waldorfskega u itelja
Lastnosti waldorfskega učitelja

CITAT:

»Učitelj je glavni režiser pouka, izšolan in

preizkušen tako, da sprejme vzgojno delo kot

posvečeno opravilo, katerega smisel ni

posredovanje abstraktnega znanja in znanosti,

temveč skuša z umetniškimi sredstvi vzbuditi

otroku doživetje sebe kot nesmrtnega bitja

kozmosa.«

slide22
predanost potrebam otrokovega razvoja
  • učenec mora verovati v svojega učitelja
  • učitelj mora verjeti v to, kar uči, da pride v poučevanju do izraza učenje iz ljubezni do modrosti.
  • učenca vodi tako, da »začne zavestno ali nezavedno prevzemati njegov način vedenja, mišljenja, prepričanja, vrednotenja in verovanja,…« ,

Steiner pravi:

»forma pouka je vzgojna, ne pa njegova vsebina.«

o oli marije montessori
O ŠOLI MARIJE MONTESSORI

Kdo je bila Maria Montessori?

  • Rodila se je 31.8.1870 v Chiaravallu v Italiji
  • Pri 26 letu je diplomirala na medicinski fakulteti v Italiji
  • Postala asistentka na univerzitetni psihiatrični kliniki v Rimu, kjer je delala z umsko zaostalimi otroki
slide24
1. ženska v Italiji, ki je prejela diplomo iz medicine.
  • kot zdravnica se ukvarja z duševnimi bolniki in z otroki s posebnimi potrebami
  • sodelovala je v gibanju za pridobitev političnih in socialnih pravic žensk
  • vpisala na filozofsko fakulteto, da bi se poglobila v pedagogiko

delovala kot zdravnica, učiteljica in vzgojiteljica.

slide25
vodila šolo za prizadete otroke.
  • 1907 v Rimu ustanovil "Otroški dom“- "CASA DEI BAMBINI“, za otroke od 3-7. leta.
  • od 1934-1949 deluje v izgnanstvu, njeno gibanje preživelo po zaslugi njenih učencev. Njena pedagogika je osvojila svet

začne se gibanje "revolucija otrok“, ki

se razširi po svetu (Amerika, Rusija, Japonska, Nemčija, Indija, Afrika)

slide27
Njene ugotovitve so imele vpliv na izobraževanje na splošno in tudi na razumevanje otrok in njihovega učenja, razvoja.
  • Njene spremembe pomenile začetek napredka v izobraževanju po svetu
  • Maria je bila nominirana za Nobelovo nagrado
  • Njeno podoba je bila na bankovcu za tisoč lir
  • Umrla je leta 1952 na Nizozemskem.
principi pou evanja po montessorijevi
Principi poučevanja poMontessorijevi
  • Svoje življenje posveti pedagoški in kulturni obnovi šole
  • Zagovarja, da ima otrok na razvojni stopnji lastne potrebe po razvoju in učenju
ola marije montessori
Šola Marije Montessori

je življenjsko in kulturno okolje, vsak otrok svobodno in naravno izraža samega sebe.

  • Opore pri otrokovem samostojnem delu:
      • okolje,
      • učitelj,
      • razvojni material.
  • V njeni šoli ima otrok možnost:
      • delati sam,
      • se primerjati s stvarmi in samim seboj,
      • odkrije lahko lastno napako in
      • poišče način za pravilno rešitev problem brez učiteljeve pomoči.
slide30
"Otroški dom" in O.š Montessori:
  • Nosi v sebi “vzgojni projekt“,
  • otrok sam načrtuje svoje vsakodnevno delo,
  • ima možnost, da svobodno izbere material,
  • sam popravlja svoje napake,
  • možnost določanja svojega življenja, prostora in časa,
  • otrok ima glavno vlogo in upravlja sam sebe.
slide31
Ključni element pedagogike Montessori:

je PRIPRAVLJENO OKOLJE, ki pomaga otroku, da začne samoiniciativno in samostojno oblikovati svoj duševni svet, da razvija koncentracijo, pri tem, ko opravlja delo po svoji izbiri.

  • Maria Montessori je zagovarjala da mora otrok najprej spoznavati
      • s tipanjem,
      • gledanjem,
      • vohanjem,
      • okušanjem,
      • in ne tako, da sprejema izolirane podatke.
otro ki dom vrtec
"Otroški dom" – vrtec:
  • Marija za otroke izdela didaktične igrače, namenjene za urjenje različnih otrokovih sposobnosti.
  • Vrtec opremil z učnimi pripomočki – materiali (izdelala sama) so enostavni, čistih oblik in zdravju neškodljivi.
  • Prostor, ni razkošen, ima čisto, toplo, varno in svetlo zavetje, kjer otroci delajo drug ob drugem, skupaj, toda sočasno sami zase .
slide33
prostor je opremljen z opremo, ki ustreza otrokovi velikosti,
  • vse je v dosegu otrokovih rok,
  • leseni pripomočki iz vsakdanjega življenja,
  • igrajo se "aktivnosti iz praktičnega življenja" (domača opravila),
  • poudarek na ponavljanju in koncentraciji,
  • odrasli ne kričijo,
  • odrasli pripravljajo in skrbijo za okolje,
slide34
Vsaka taka izkušnja usposobi otroka za delo, saj se uči ročnih del,logike, razuma in samostojnega dela.
          • Vzgoja mora biti natančno vodena s pomočjo ustreznega razvojnega materiala.
  • Maria Montessori je trdila, da se otroci želijo učiti, če jim le ponudimo primerne pripomočke in izkušnje.
slide35
Maria Montessori pravi:
  • Otrok od 3-6 let kaže zanimanje za jezik (črke),

zato mu to omogočiti.

  • Ne smemo pa od otroka zahtevati rezultatov

nekega osvojenega znanja.

  • Otrok sam ve kaj je prav in kaj ni.
  • Ni priporočena pretirana pohvala oz. graja za

neko neuspešno ali uspešno delo.

  • "Otroški dom" ne sme dajati materinskega vtisa, temveč "šolo" za posameznika, v katero pride, da bi si nabral čim več izkušenj.
po otro kem domu nastopi osnovna ola
Po "otroškem domu" nastopi osnovna šola:
  • ki otroku odpira vrata v svet,
  • otrok dobi potrebo po razširjanju svoje dejavnosti,
  • vzpostavi odnose s družbo (šola to omogoči)
  • šola naj bi bila priprava za življenje,
  • vzgojo definira tudi kot "pomoč življenju“,
  • za razliko od "otroškega doma", kjer je poudarek na čutnem in materialnem nivoju, se v šoli nagnemo k abstrakciji in k intelektualni sferi,
  • naloga učitelja pa je najti pravi način, da bo moralni življenjski pouk izhajal iz družbenih izkušenj,
  • šola mu mora omogočit intelektualni, moralni in družbeni razvoj.
vloga u itelja v pedagogiki marie montessori
Vloga učitelja v pedagogiki Marie Montessori

Vloga učitelja je posredna:

  • skrbi za pripravljeno učno okolje,
  • ureja gradiva, jih popravlja in pripravlja nova,
  • skrbi za ozračje medsebojnega spoštovanja
  • upošteva pravice vsakega otroka do samostojne aktivnosti
  • opazuje in spremlja delo otrok.
montessori je do ivela tudi kritike
Montessori je doživela tudi kritike:
  • očitali so ji premajhno upoštevanje otrokovih psiholoških posebnosti,
  • pomanjkljivo pedagoško izobrazbo,
  • odklanjala je spontano otrokovo igro,
  • v vrtcih je zanemarjala vzgojo socialnih sposobnosti pri otrocih, skupne aktivnosti in navajanje na kolektivno življenje otrok,
  • odklanjala je pravljice, ki razvijajo domišljijo,
  • otroka je poimenovala pomanjšana slika odraslega in ga skušala približati dejavnosti odraslih oseb.
slide39
Pomanjkljivosti v njenih vrtcih so zbudile odpor pri

pedagogih.

Njena vzgoja temelji na avtonomni aktivnosti otroka,

vzgojne, metode pa izvirajo iz bistroumnosti vsakega

otroka.

Vodilo v njenem vrtcu in osnovni šoli je:

»Pomagaj mi, da naredim sam«

  • Tri dejavniki v njeni vzgoji:
      • okolje (kot posredni učitelj),
      • učitelj (ki pripravi okolje)
      • razvojni material.
vzgojni koncept marie montessori
Vzgojni koncept Marie Montessori
  • Metodo poučevanja je oblikovala na podlagi svojih izkušenj ter opazovanja otrok, ko so uporabljali njene učne pripomočke.
  • Svoje pripomočke je poimenovala čutni pripomočki - spoznavanje s čutili.
  • Svoje metode je najprej uporabljala za pomoč prizadetim otrokom.
  • Namen njene vzgoje je bil pomagati otrokom, da bi bili zadovoljni sami s seboj in tako postali bolj mirni in ljubeči ljudje za prihodnost.
  • Njeno mnenje je, da se bodo otroci hitreje in lažje nečesa naučili, če si bodo to želeli.
  • Prizadevala si je, da bi otroci znali spoštovati in upoštevati mnenja drugih.
vloga vzgojitelja in okolja
Vloga vzgojitelja in okolja
  • Cilj pedagogike Marie Montessori je osvoboditi

otroka pritiskov odraslih,

  • Maria Montessori meni, da se otrok ne »uči«,

ampak gradi svoje znanje ob izkušnjah

  • V vrtcu in osnovni šoli Montessori otrok sam

načrtuje svoje delo.

Posledica je sprememba učiteljeve vloge, ki ne

posreduje znanja, ampak samo pripravlja okolje.

slide42
Učitelj na eni strani pasiven:

saj otrok sam izbira material, ki ga uporablja, kolikor

časa hoče sam gradi svoje znanje in pripomore

k svoji rasti.

Učitelj na drugi strani pa aktiven:

saj otroka osvobaja zaprek, ki se pojavljajo pri njegovi

aktivnosti, in hkrati avtoritativne prisotnosti odraslega.

Funkcija učitelja:

  • omogoča odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju,
  • pospešuje interakcijo med otrokom in materialom,
  • pomaga pri razvojnem projektu otroka,
  • spodbuja njegovo nagnjenost k neodvisnosti.
maria montessori pravi
Maria Montessori pravi:
  • vsak predmet ima določeno mesto
  • odrasli ne poudarja napak in otrok ne popravlja,
  • v prvem obdobju mora biti učiteljica rahločutna in čim manj posegati v otrokovo dejavnost
  • učitelj je kot vodič otrokovemu raziskovanju
  • učitelj, mora otrokov razum pripeljati da dojame zakonitosti nekega pojava.
  • primeren učitelj mora znati otroku predstaviti vso znanost
  • dober učitelj bo tisti, ki bo ob otroku in ki bo sposoben z otrokom vzpostaviti odnos
mesto nadarjenih u encev v konceptu waldorfske ole
Mesto nadarjenih učencev v konceptu waldorfske šole
  • Termin »nadarjenih otrok« v tem konceptu ni dobil ustreznega mesta.
  • človek ima za svoj razvoj dva vira:
      • zunanje vplive in
      • svojo naravo
  • Steiner ne misli tako: snov in cilje vzgoje črpa le iz spoznanja človeka in njegovih darov.

Ne smemo se spraševati kaj mora človek vedeti, temveč kakšna nagnjenja so v človeku.

slide45
Nadarjeni otroci se odlikujejo po hitrejšem dojemanju, po ustvarjalnosti, divergentnosti in simbolnosti mišljenja.
  • V obdobju »vzgajanja čustev in srca« (od 7. do 14. leta) se v waldorfski šoli intelektualni cilji podrejajo globalnejšim vzgojnim ciljem.
  • Steiner meni, da intelektualizem v družbenem življenju ločuje ljudi in da v pouku in vzgoji deluje ohromljujoče in predstavlja vir nezdravega otrokovega razvoja.
  • Nekako okrog 14. leta, ko otrok preide na višjo stopnjo, začenja pouk dobivati nekoliko bolj kongnitivne cilje, ker začnejo otrokove intelektualne sposobnosti postavljati zahteve po večjih obremenitvah
slide46
Za otrokov razvoj je pomembna njegova nenehna zavestna in ustvarjalna aktivnost.
  • V antropozofski literaturi redko zasledimo razmišljanje o problemih, če se v razredu znajde bister otrok.
  • Za nadarjene je primerno, da se naučijo čakati svoje sovrstnike.
  • Manj znana je posebnost waldorfske šole, ki je ne bi pričakovali:

učne rezultate (predvsem slabe) pripiše ali učencem samim ali vplivu doma, šola tako ne prevzema odgovornosti.

kaj o waldorfski pedagogiki meni dr robi krofli
KAJ O WALDORFSKI PEDAGOGIKI MENI Dr. ROBI KROFLIČ
  • Da Waldorfska šola ni za tiste, ki želijo svojim otrokom zagotoviti kakovostno "akademsko" izobrazbo .
  • Vzgojni koncept waldorfske pedagogike ocenjuje kot nevarnega (zaradi moči, ki jo pripisujejo razredniku in zaprtosti v krog »istomišljenikov«)
  • Priložnosti, da bi otrok dobil različne poglede na življenjska vprašanja, ni prav veliko (saj pridobivajo informacije le od učitelja).
slide48
Vzgojitelji v Wladorfskih šolah nimajo posebne izobrazbe za to, ker naj bi jim antropozofija dala vpogled v duševno-duhovno strukturo človeka.
  • Strokovno znanje šolskega predmeta je v osnovni šoli v "drugem planu".
  • Seveda pa mnogi učitelji na waldorfskih šolah imajo pedagoško in strokovno izobrazbo, a seveda ne iz vseh šolskih predmetov, ki jih v waldorfski OŠ poučuje en sam učitelj ves čas!
  • Waldorfska šola ima dneve odprtih vrat, ko je odprta za javnost, obiskovanja pouka pa ne odobrava.
pri anje matere katera je imala dva otroka v waldorfski oli
Pričanje matere, katera je imala dva otroka v Waldorfski šoli
  • Imela sem dva otroka v Waldorfski šoli. Hčerko dvanajst let in sina tri leta in pol.
  • Na žalost imam slabe izkušnje. Sin je bil v sredini četrtega razreda nepismen (ni spravil skupaj par stavkov), hči pa je zadnji letnik pred maturo ugotovila, da ima polno osnovnih predmetov nepredelanih.
zaklju ek
Zaključek
  • Opazili sva, da sta si ta dva vzgojna procesa zelo različna in hkrati zelo podobna.
  • Meniva pa, da ni ne eden, ne drugi tako prepričljiv, da bi ga bilo vredno vzdrževati.
  • Najbolje je, da iz vsakega vzamemo nekaj dobrega in se kaj naučimo.