1 / 50

Italjanske kaverne in bunkerji pod vrhom Kolovrata

7. junij 2014 - ekskurzija GDG v Benečijo; vodstvo Marjan Luževič ; Tolmin- Solarji- Kolovrat-Kobarid-Landarska jama – Špeter ob Nadiži-Čedad-Terska dolina-Bardo-Ta na meji-Učja- Žaga-Predel-Kranj.

tamira
Download Presentation

Italjanske kaverne in bunkerji pod vrhom Kolovrata

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 7. junij 2014 - ekskurzija GDG v Benečijo; vodstvo Marjan Luževič ; Tolmin- Solarji- Kolovrat-Kobarid-Landarska jama – Špeter ob Nadiži-Čedad-Terska dolina-Bardo-Ta na meji-Učja- Žaga-Predel-Kranj

  2. Muzej na prostem Kolovrat so postavili leta 2002; prikazuje položaj italjanske obrambe pri 12. soški ofenzivi in prodor nemške armade

  3. Eden od poveljnikov nemške armade je bil nadporočnik Erwin Rommel ; skica uspešnega naskoka na vrh Kolovrata, ki jo je 25. oktobra 1917 naredil Rommel

  4. Italjanske kaverne in bunkerji pod vrhom Kolovrata

  5. Kota vrh Na Gradu 1114 m

  6. Kota 1114 m (od leta 1947 državna meja) – Na Gradu( Klabuk), vrh ki ga je branila italjanska vojska; levo spodaj Benečija, zadaj v megli vrh Matajurja

  7. Na razgledišču nad Sočo, zadaj levo Krn

  8. Proti Tolminu

  9. Kobarid, zadaj Kanin, desno Polovnik, levo dolg greben Breginjskega Stola

  10. V Landarsko jamo, staro romarsko zbirališče Beneških Slovencev

  11. Stavbenik Andrej iz Loke (1477) se je podpisal kot graditelj jamske kapele

  12. Cerkev Sv. Kvirina v Špetru ob Nadiži – v vogalu cerkve kamnita plošča, ki govori o obnovi cerkve l.1493, verjetno od mojstra poznogotskega stavbarstva iz Škofje Loke (napis:ANNO DOMI (NI) 1493 / MA (GISTE) R MARTI (NUS) PETR (IC); tu so se pod lipo ob cerkvi zbirali Slovenci, zadnjič 2, maja leta 1804 . Še danes se enkrat letno ob prazniku Sv. Kvirina se tu s prapori zberejo Slovenci Nadiških dolin

  13. Čedad, mesto z bogato zgodovino Langobardov, od leta 2011 tudi na seznamu UNESCO, tudi središče Beneških Slovencev

  14. Simbol mesta je Hudičev most, ki se pne nad Nadižo, zgrajen v obdobju Benečanov v 15. st.

  15. Pred mestno hišo stoji kip Julija Cezarja, ustanovitelja mesta Forum Julii ( 50.pr.n.š.)

  16. Osrednja v mestu je cerkev Marijinega vnebovzetja

  17. Po zasnovi je dvoranska triladijska , grajena v 15.st. v benečanskem slogu, v njej pa je najdragocenejša oltarna podoba

  18. Marije z Jezusom, izdelana kot reliefna podoba v srebru in pozlačena ( 1mx2m); cerkvi jo je podaril patriarh Pilgrim II ( 1195-1204); ob Mariji sta nadangela Mihael in Gabriel, ob njih pa 25 svetnikov; spodaj je klečeča podoba darovalca slike (Pilgrim); zanimivost so tudi točkovno vgravirana imena svetnikov, 200 let pred iznajdbo tiska

  19. Na osrednjem trgu Piazza del Duomo je tudi Pretorska palača, zgrajena v 16. st., danes pa je v njej arheološki muzej

  20. Blizu je Trg Pavla Diakona, zgodovinarja,ki je v 8.st. opisal boje Langobardov s Slovenci

  21. Ivan Trinko Zamejski je v mestu dobil svojo ulico in spomenik ob hiši, kjer je kulturno društvo z njegovim imenom

  22. V muzeju krščanstva si ogledamo nadragocenejše umetnine iz 8.st., v kraškem kamnu– Ratchisov oltar

  23. in Kalistovo krstilnico

  24. Marijini sliki iz 15. st. – zgoraj nenavaden motiv doječe Matere, desno obisk svetih treh kraljev

  25. Še en pogled na vzhodni del Benečije – vasice nad Nadiškimi dolinami in zadaj najvišji Matajur; očitna je zaraščenost krajine

  26. Terske doline pa leže v zahodnem delu Benečije, pod strmim robom Muzcev; pogled na osrednjo vas Bardo

  27. Bardo ( Lusevera ) leži pod pobočji Brieškega Jalovca, ki je nadaljevanje grebena Breginjskega Stola

  28. Greben, dolg več kot 30 km, se na zahodu konča z Velikim Karmanom

  29. Imena na nagrobnikih so večinoma slovenska ( Sinicco, Cerno, Miccotis …), zaradi italjanskega zapisa pa manj prepoznavna. V Terskih dolinah je bilo pred 100 leti 95 % prebivalstva slovenskega, danes pa jih je od nekdanjih 40.000 prebivalcev tukaj ostala komaj desetina.

  30. Tudi Bardo je dobil po potresu 1976 povsem novo podobo

  31. Ulica Za kostani - včasih je bilo življenje tukaj tako trdo, da jim je bil kostanj zelo pomembna hrana. Tudi cerkev Sv. Jurija v Bardu je bila v potresu porušena in zgradili so novo, ostal pa je zvonik

  32. V cerkvi nam je o Terski dolini spregovoril domačin, prof. Viljem Černo, literat, kronist in največji živeči poznavalec teh krajev, duša Terskih Slovencev

  33. Križev pot, narisan na lesu ima napise v narečju Terskih Slovencev. Domačinom je veliko oporo župnik g.Renzo Calligaro, ki je sicer Furlan, vseeno pa ima tudi on velike zasluge za ohranjanje slovenščine v Terskih dolinah, saj se zaveda pomena materinega jezika za obstoj naroda

  34. V nekdanji mlekarni so po potresu uredili etnografski muzej, kjer hranijo predmete, ki so po potresu ostali v ruševinah hiš

  35. Kotel in orodja za izdelavo sira

  36. Velika večina starih orodij je povsem enaka tistim, ki jih poznamo v naših krajih

  37. Koši so bili v strmih bregovih edini pripomoček za transport; otroški košek kaže , da so že otroke navajali na nošnjo; kolovrati so nujni pripomoček rejcev ovac Desno- posebni cokli za poteptanje zemlje, v katero je bil posajen krompir

  38. Iz Barda se peljemo proti severu v dolino Bele , učje in Soče - vas Ter ( Taipano)

  39. Hiše v Benečiji so bile grajene tako kot pri nas v Breginju, kamnite, nadstropne, leseni ganki, spodaj gospodarsko poslopje, zgoraj stanovanje. Po potresu so mnoge izginile, marsikatera pa je obnovljena a z zaprtimi polkni med tednom, saj so njihovi stanovalci postali vikendaši, ljudje iz Furlanske nižine

  40. Reka Ter izvira pod Muzci

  41. Prelaz Ta na meji je hkrati razvodje med porečji Tera in Bele, ki teče v Učjo, ta pa v Sočo; tukaj zaključimo strokovni del naše ekskurzije

More Related