1 / 18

Ivan Cankar: Desetnica

Prevalenca depresije in generalizirane anksiozne motnje Asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Splošna ambulanta Vnanje gorice Katedra za družinsko medicino E-mail: Danica.rotar@guest.arnes.si. Ivan Cankar: Desetnica.

Download Presentation

Ivan Cankar: Desetnica

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Prevalenca depresije in generalizirane anksiozne motnjeAsist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.Splošna ambulanta Vnanje goriceKatedra za družinsko medicinoE-mail: Danica.rotar@guest.arnes.si

  2. Ivan Cankar: Desetnica Časih leže človeku mrko in težko na dušo, tiha, nerazločna groza, ki mu vzame vso moč, vso radost, vse zaupanje. Grenkobe vsakdanjega življenja so nenadoma silne, neznosne: oglasi se vest, udari na srce kakor kladivo in vsi grehi do najmanjšega, že pozabljeni, planejo črni pred oči. Čemu še živeti? Saj je vse, vse, vse izgubljeno... In plaha roka se izteza trepetajoč po roki posestrimi, plaho oko se  ozira in išče prijaznega odzdrava. Ta ura ni sojena samo človeku, ki je bil prehodil dolgo pot in zasluti smrt in grob. Ob najlepšem jutru dihne mrzlo na dušo, da telebnejo vse misli na tla kakor od kamna. Potrka z železnim prstom ob veselem večeru, v glasni družbi: roka, ki je držala kozarec, omahne, oči se razširijo, smeh oledeni na ustnicah ...

  3. Zakaj je pomembna zgodnja diagnostika depresije ZGODEN ZAČETEK ZDRAVLJENJA ZAUSTAVI NAPREDOVANJE BOLEZNI DEPRESIJA SLABŠA SPLOŠNO ZDRAVSTVENO STANJE BOLNIKA DEPRESIJA SLABŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA IN NJEGOVIH NAJBLIŽJIH DEPRESIJA ZMANJŠUJE DELOVNO SPOSOBNOST BOLNIKA NEVARNOST SAMOMORILNEGA VEDENJA

  4. Prevalenca depresije - splošna populacija 5.8% - kronično bolni 9.4% - hospitalizirani bolniki 33% - geriatrični bolniki 36% - onkološki ambulantni bolniki 33% - onkološki hospitalizirani bolniki 42%

  5. Diferencialna diagnoza depresije • ŽALOST, ŽALOVANJE • MOTNJE PRILAGAJANJA • ANKSIOZNE MOTNJE • DEMENCA • TELESNE BOLEZNI

  6. Psihosocialni dejavniki tveganja Ločitev Izguba bližnjega Večje travme in obremenitve Ogroženo samospoštovanje Pomanjkanje socialne opore, osamljenost Zloraba psihoaktivnih snovi Telesna bolezen

  7. Težave pri prepoznavanju depresije v ambulanti splošne medicine Pomanjklivi podatki za diagnosticiranje: - na strani zdravnika - na strani bolnika Duševna motnja kot stigma Komorbidna patologija Nezadostna poučenost

  8. Anksiozne motnje Panična motnja epizode napadov tiščanja v prsih, strah pred smrtjo ali izgubo kontrole Akutna stresna reakcija takojšen odgovor na hud stres Posttravmatska stresna motnja podaljšan in zapoznel odgovor na hud stres

  9. Generalizirana anksiozna motnja Diagnostika (DSM-IV) • pretirana tesnobnost in zaskrbljenost (pričakuje poslabšanje), vsaj 6 mesecev; • ne more nadzorovati zaskrbljenosti; • 3 od naslednjih: nemir, hitra utrudljivost, težave s koncentracijo, razdražljivost, napetost mišic, motnje spanja (težko uspavanje/vzdrževanje spanja, nemiren spanec); • ni vezano na določeno okoliščino.

  10. Generalizirana anksiozna motnja Splošno v populaciji: 1.9–5.4% V ordinaciji splošnega zdravnika: 8% - najpogostejša anksiozna težava v splošni medicini, predstavlja 22% anksioznih težav v spl. ambulanti - veliko bolnikov navaja, da se počutijo tesnobni že celo življenje, polovica jih navaja začetek bolezni v otroštvu, možno tudi šele po 20. letu. - kroničen potek

  11. Agorafobija in panika Somatizacijske motnje Trenutna depresija Generalizirana anksiozna motnja Nevrastenija GAM je neprepoznana in pogosto ni dovolj zdravljena Bolniki z diagnozo GAM naj bi se zdravili v splošnih ambulantah 100 90 80 70 60 Delež bolnikov (%) 50 40 30 20 10 0 From Üstün TB, Sartorius N, eds. Mental illness in general health care. An international study. Chichester: Wiley, 1995.

  12. Generalizirana anksiozna motnja Diferencialna diagnostika Atipični poteki lahko spominjajo na prevladujoče telesne težave - iščejo pomoč zlasti v somatski medicini, na urgenci itd. Na kardiologiji so enako pogosti kot bolniki s panično motnjo! V neki raziskavi jih je 40 % opravilo obremenilni EKG, 33 % ehokardiogram. Kar 23 % bolnikov z bolečino v prsih na urgenci je imelo GAM. Od 216 bolnikov z bolečino v prsih a z normalnim angiogramom jih je več kot 50 % imelo GAM in le 20 % panično motnjo!

  13. Generalizirana anksiozna motnja Komorbidnost (%) enostavne fobije 21 – 55 socialna fobija 15 – 59 depresija (z distimijo) 8 – 39 panična motnja 3 - 27 odvisnost od alkohola 9 - 15

  14. Obstoječa zdravila TCA RIMA SSRI NARI drugi Idealno zdravilo zdravi obe motnji enkrat dnevno dobro prenosljivo varno ob zastrupitvi učinkovito v akutni in preprečevalni Anksioznost in depresija

  15. SSRI – registrirane indikacije • depresija:vsi • generalizirana anksiozna motnja: paroksetin • panična motnja:citalopram, escitalopram, paroksetin, sertralin • OKM: citalopram, fluoksetin, paroksetin, sertralin • socialna fobija:paroksetin • premenstrualna disforična motnja:fluoksetin • bulimija:fluoksetin • PTSM:paroksetin, sertralin

  16. Benzodiazepini (BZD) • BZD niso specifično indicirani za zdravljenje GAM • BZD so primerni za kratkotrajno lajšanje simptomov anksioznosti (zaradi hitrega nastopa učinka) • BZD niso primerni za dolgotrajno zdravljenje zaradi možnosti zlorabe in odvisnosti • BZD niso učinkoviti v zdravljenju depresije GAM- generalizirana anksiozna motnja

  17. Paroxetine effective in the treatment of GADHAMA total score at each visit Mean HAMA total score * # * * # Weeks *p<0.05 paroxetine vs 2’-CD #p<0.05 imipramine vs 2’-CD Rocca et al 1997

  18. Zaključek • paroksetin je po prihodu na slovensko tržišče časovno zadnji, peti; • ima največ registriranih indikacij; • nima interakcij z alkoholom; • cenovno je primerljiv z ostalimi SSRI; • SSRI si med sabo manj konkurirajo kot v primerjavi z benzodiazepini in alkoholom.

More Related