Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka

1. Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka Asist. dr. Borut Bratanič, dr.med. Biotehniška Pediatrična fakulteta klinika

2. V kratkem uvodnem delu bomo: • Omenili nekaj bolj ali manj znanih dejstev o prehrani, dojenju in črevesni mikrobioti. • Opisali potek naše raziskave. • Omenili naše instrumente s katerimi bomo skupaj dosegli cilje: • Prehranski dnevnik, odvzemi kolostruma, mleka, mekonija, blata, urina. • Spremljanje razvoja dojenčka do 12. meseca.

3. CILJ • Glavni cilj raziskave je pojasniti vlogo mikrobiote ter maščobno kislinske sestave materinega mleka na razvoj črevesne mikrobiote in zdravstveno stanje dojenčka.

4. Materino mleko je idealna hrana za novorojenčka. • Je kompleksna mešanica hranil in bioaktivnih snovi, kot so rastni dejavniki, zaščitne snovi in hormoni, ki so potrebni za zdrav razvoj otroka. • Poleg naštetih komponent, se kot pomemben dejavnik pri razvoju otroka odkriva tudi vloga mikrobiote materinega mleka.

5. Nobenega dvoma ni več, da je za vzpostavljanje homeostaze v črevesnem epiteliju novorojenčka, ključnega pomena poselitev črevesja z bakterijami. • Naseljevanje se začne takoj ob/po rojstvu, kasneje pa na sestavo črevesne mikrobiote dojenčka najbolj vpliva način prehranjevanja. • Mikrobiota dojenih otrok se zato razlikuje od mikrobiote zalivančkov, tako po zastopanosti posameznih bakterijskih skupin, kakor tudi po vrstni sestavi.

6. Vse bolj torej postaja jasno, da sta zdrava in uravnotežena prehrana doječe matere ter poselitev otrokovih prebavil z mikrobi v prvih dneh življenja zelo pomembna za otrokovo kasnejše zdravje in razvoj.

7. V raziskavo vključujemo zdrave nosečnice iz treh slovenskih regij: Ljubljana, Maribor in Izola z okolico (3x100), ki nameravajo: • izključno dojiti svojega otroka in • dvakrat voditi 4-dnevni tehtani prehranski dnevnik(prvič v zadnji tretjini nosečnosti, drugič štiri tedne po porodu). • Med raziskavo bodo nosečnice nadaljevale s svojo običajno prehrano, vsi biološki vzorci (kolostrum, zrelo materino mleko, urin, mekonij in blato dojenčka), potrebni za opravljanje laboratorijskih analiz, pa bodo odvzeti brez posegov v telo.

10. 3) Doma (1 mesec): • Prehranski dnevnik • Odvzem jutranjega urina (200ml) • Izbrizganje mleka (4 ml x 2) • Otrokovo blato (2 g) • Neonatalna amb. na Pediatrični kliniki (št. 18) • Prot. 3 • 1) Nosečnost (27-30 t.): • Prehranski dnevnik • Odvzem jutranjega urina (200ml) • Neonatalna amb. na Pediatrični kliniki (št. 18) • Prot. 1 + meritev k.g. • 2) Porodnišnica: • Izbrizganje mleziva v prvem dnevu (2 ml x 2) • Otrokov mekonij (2 g) • Prot. 2 • Datum obiska v N.A. (čet. pop.) • 4) Pediater (3. mesec): • Izbrizganje mleka (4 ml x 2) • Otrokovo blato (2 g)

11. Ročno izbrizgavanje mleka iz dojk Za namen naše študije iz vsake dojke v posebno posodo !

12. Sledenje dojenčkovega razvojaProtokol 4 • Ob sistematskih pregledih pri izbranih pediatrinjah (ali na PeK): • 3.dan (porodnišnica) • 1. mesec (PeK) • 3. mesec • 6. mesec • 9. mesec • 12. mesec (PeK)

13. Celotno študijo je odobrila Komisija za medicinsko etična vprašanja Republike Slovenije. • Vsi podatki o preiskovancih in njihovem zdravstvenem stanju bodo skrbno varovani kot del medicinske dokumentacije. • Skupaj z vami, spoštovane nosečnice, bomo prišli do novih spoznanj in odprli nove poglede na vlogo materine prehrane ter njenega mleka za razvoj mikrobiote novorojenčka, v enem izmed najpomembnejših obdobij za zdrav začetek življenja - zato vas vljudno vabimo k sodelovanju ! Prof.dr.Irena Rogelj As.dr.Borut Bratanič Doc.dr.Nataša Fidler Mis in številni sodelavke, sodelavci

14. V kratkem uvodnem smo: • Omenili nekaj dejstev o prehrani, dojenju in črevesni mikrobioti. • Opisali potek naše raziskave. • Omenili naše instrumente s katerimi bomo skupaj dosegli cilje: • Prehranski dnevnik, odvzemi kolostruma, mleka, mekonija, blata, urina. • Spremljanje razvoja dojenčka do 12. meseca.