p rof. Andrea Ciampani

1. Mobiljob.Mobilnost dela in podjetij v Evropi (1. del). Firence, 12 .aprila 2010.Temeljne svoboščine in socialne pravice v evropskih integracijskih procesih prof. Andrea Ciampani Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE

2. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE

3. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE “V tako zapletenem svetu je treba tudi zagotoviti – to poudarjam, ker je izredno pomembno – zaščito moralnih in materialnih interesov delavcev. To je cilj, ki ga je treba politično in konkretno spodbujati, saj na njem temelji vsaka družba svobodnih in odgovornih državljanov, tj. prava demokracija. Žal politiki in evropske institucije ta cilj premalo upoštevajo. Socialni akterji […] morajo imeti proste roke, da se lahko pogajajo o pravilih, ki bodo delu zagotovila ustrezno dostojanstvo, posameznikom pa omogočila, da se v življenju uresničujejo in osebno razvijajo.” Jacques Delors

4. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE Socialne pravice se uveljavljajo s socialnim zastopstvom preko sindikalnega gibanja. Sindikalna izbira iz let 1949/1950 se odraža tudi v izbiri iz let 1973/1974 (in v izbiri iz leta 2006): • Svobodno in neodvisno sindikalno gibanje, ki temelji na prostovoljnem združevanju in organiziranosti delavcev. • Odgovorna udeležba pri združevanju trgov v smeri političnega združevanja. Udležba se krepi od Schumanovega načrta do Maastrichta.

5. Evropska mreža za raziskavein usposabljanjeASEGE Giulio Pastore, generalni sekretar CISL, ICFTU, TUAC – ERP april 1950 • Vprašanje delovne sile v Evropi je glavni problem, s katerim se ukvarjajo nacionalne sindikalne organizacije: rešitev problema predpostavlja “oblikovanje določene gospodarske politike znotraj posameznih držav in vzpostavitev določenih gospodarskih odnosov med različnimi državami”. • V tej luči se sredi petdesetih let prejšnjega stoletja poraja vprašanje, ali je “politika evropskega združevanja […] mogoča brez sodelovanja delavskih sindikatov”, oz. ali “je mogoče oblikovati demokratično sindikalno gibanje, ki ne bi sodelovalo v igri velikih idealov in interesov, zaradi katerih naša celina spreminja svojo identiteto, ki postaja vse bolj homogena”[1]. [1]Citat iz A. Ciampani, La CISL tra integrazione europea e mondializzazione. Profilo storico del sindacato nuovo nelle relazioni internazionali: dalla Conferenza di Londra al trattato di Amsterdam[Sindikat CISL med evropsko integracijo in globalizacijo. Zgodovinski oris novega sindikata v mednarodnih odnosih: od londonske konference do amsterdamske pogodbe], Rim, Edizioni Lavoro, 2000, str. 38.

6. Evropska mreža za raziskavein usposabljanjeASEGE 1. Štirje glavni elementi, povezani z mobilnostjo: • državljanstvo (politični cilj) • svoboda • solidarnost • zastopstvo (novo socialno ravnovesje). Njihova medsebojna prepletenost in možnosti za premostitev konflikta med njimi (politična revolucija in industrijska revolucija).

7. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE 2. Štiri faze evropskega združevanja A. 1950 Schumanova deklaracija o ustanovitvi skupnega trga za premog in jeklo. 1951 Evropska skupnost za premog in jeklo (CECA) –Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg. 1954 Neuspel poskus ustanovitve Evropske obrambne skupnosti (CED) B. 1957 Rimske pogodbe, s katerimi se ustanovita Evropska gospodarska skupnost (CEE) in EURATOM. 1959 Združeno kraljestvo, Avstrija, Danska, Norveška, Švedska, Portugalska in Švica se povežejo v Evropsko prostotrgovinsko območje (EFTA). 1965 Pogodba, po kateri se združijo telesa skupnosti CEE, CECA in EURATOM. 1973 Združeno kraljestvo, Danska in Irska postanejo članice Evropske gospodarske skupnosti. C. 1981 Grčija postane deseta članica Evropske gospodarske skupnosti. 1986 Španija in Portugalska postaneta članici Evropske skupnosti. 1990 Združitev Nemčije. D. 1992 Maastrichtska pogodba o dvanajstih članicah Evropske unije (EU)in socialni protokol. 1995 Avstrija, Finska in Švica postanejo članice EU. 1997 Amsterdamska pogodba. 2000 Pogodba iz Nice. 2004 Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Češka republika in Madžarskapostanejo članice Evropske unije.

8. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE • Organizirana prisotnost sindikatov v procesu evropskega združevanja in v skupnosti CECA FSM/ WFTU nasprotuje evropskemu združevanju CISC/ CISC podpira evropsko združevanje CISL/ICFTU podpira evropsko združevanje ORE/ERO Evropska regionalna organizacija Odbor 21 sindikatov skupnosti CECA Posvetovalni odbor visokega organa skupnosti CECA

9. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE B. Negotovosti v okviru Skupnosti po rimskih pogodbah in oživitev delovanja za evropsko sindikalno identiteto Komisar za socialne zadeve Ekonomsko-socialni odbor Generalna skupščina sindikatov, prisotnih v Evropskih skupnostih in včlanjenih v CISL/IFTU Evropski sindikalni sekretariat (SSE/ETUS) 1958 Evropska konfederacija svobodnih sindikatov (CESL/EFTUC) 1969

10. Evropska mreža za raziskavein usposabljanjeASEGE C. Tripartitna konferenca o delu (1970). Poročilo Werner (1970) priznava, da je mogoče doseči gospodarsko in monetarno ravnotežje na svetovni ravni, samo če temelji na “sodelovanju različnih gospodarskih in socialnih skupin”. Začrtani proces povezovanja je predvideval soudeležbo socialnih akterjev, zato da bi na skupnem trgu dosegli “zadovoljiv razvoj, visoko stopnjo zaposlenosti, stabilnost, zmanjšanje regionalnih in socialnih neenakosti in zaščito okolja” s pomočjo “kombiniranega delovanja tržnih sil in zavestno oblikovanih ter izvajanih politik s strani pristojnih organov”. Zaradi tega je bilo treba “aktivno soudeležiti socialne partnerje pri oblikovanju in izvajanju skupnostnih politik za uspešno uresničevanje skupnih pobud”.

11. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE C. Mobilnost in državljanstvo • Uredba 1612/68/ES za spodbujanje mobilnosti delovne sile v Evropski uniji; slednja naj bi bila “eno izmed sredstev, ki omogočajo delavcu, da izboljša svoje življenjske pogoje in napreduje po socialni lestvici”. • Uredba 1408/71 EGS za delavce, ki “opravljajo poklicno dejavnost na območju ene od držav članic in ki prebivajo na ozemlju druge države članice, kamor se vračajo vsak dan ali vsaj enkrat tedensko” Cilj je usklajevanje nacionalnih zakonodaj o izvajanju programov socialne varnosti delavcev v odvisnem delovnem razmerju, samostojnih delavcev in njihovih družinskih članov, ki se gibljejo znotraj Evropske unije.

12. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE C. CESL in evropska organizacija CML ustanovita v okviru kongresov leta 1973 in 1974 Evropsko konfederacijo sindikatov (EKS/ETUC). EKS sodeluje pri Evropski ustanovi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev in pri Evropskem centru za poklicno usposabljanje (CEDEFOP). Dolga in težavna pot evropskega socialnega dialoga

13. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE D. EKSsodeluje priSocialnem dialoguiz Val Duchesse (1985). Enotna evropska listina, čl. 118 B. Ena izmed nalog Evropske komisije je“razvijati na evropski ravni dialog med socialnimi partnerji, ki naj se razvije v konvencionalne odnose, če socialni partnerji menijo, da je to primerno” (1986). DGV Evropske komisije, EKS/ETUC, CEEP in UNICE se 31. oktobra 1991 dogovorijo o spremembi 118. člena pogodbe, ki jo predlagajo državam članicam. Vsebina sporazuma, potrjenega v Maastrichtu (1992) z imenom Socialni protokol, je zaradi britanskega opting out-a vključena v amsterdamsko pogodbo (1997).

14. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE XI. poglavjeamsterdamske pogodbe, Socialna politika, izobraževanje, poklicno usposabljanje in mladina,členi 137 – 139. V tem smislu je v tej “avanturi, ki še ni zaključena” izredno pomemben […] “socialni protokol, vključen v maastrichtsko pogodbo, ki na nek način omogoča tudi socialnim partnerjem, da sprejemajo zakone”. Jacques Delors

15. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE V evropski zgodovinski izkušnji se je oblikoval način upravljanja, ki se kaže kot “razširjen sistem vladanja”; gre za “način upravljanja, ki se razlikuje od modela hierarhičnega nadzora”, in ki ga označujejo “višja stopnja zaupanja in sodelovanja med državo in nedržavnimi akterji ter javno-zasebne mreže za sprejemanje odločitev”.[1] [1]L. Cedroni, La rappresentanza politica. Teoria e modelli[Politično zastopanje. Teorija in modeli], Milan, Franco Angeli, 2004, str. 161.

16. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE V evropski zgodovinski izkušnji se je oblikoval način upravljanja, v oviru katerega so raznovrstni partnerji “vsaj za trenutek na istem nivoju in delujejo popolnoma samostojno”, pri čemer nimajo namena prevladati nad drugimi; v takem trenutku se porodi “poskus oblikovanja nečesa skupnega”, kar se lahko konkretno uresniči ali pa ne; ki pa temelji na “specifičnih zaslugah znanilcev novih idej” [1] [1] Citat iz prispevka Maria Romanijaiz leta 1961, A. Ciampani,Il dispiegamento della natura associativa del movimento sindacale per la società contemporanea[Razvoj prostovoljnega združevanja v okviru sindikalnih gibanj v sodobni družbi],Mario Romani, il sindacalismo libero e la società democratica [Svobodni sindikalizem in demokratična družba],uredil A. Ciampani, Rim, Edizioni Lavoro, 2007, str. 95-102.

17. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE 3. Kateri nauk lahko potegnemo iz evropske zgodovinske izkušnje? • Je konflikte mogoče rešiti s politikami za spodbujanje državljanstva? Ne, razen če ne pride do sprememb tudi v okviru politične suverenosti. • Jih je mogoče rešiti s socialnimi politikami? Ne, če se le-te sprejemajo samovoljno in potem veljajo za vse (v tem primeru se povrnemo k prejšnji situaciji). Ja, če so socialne politike posledica dobrega upravljanja in kolektivno-zasebnih pobud (kot zahteva evropski družbeno-gospodarski sistem). • Jih je mogoče rešiti s sporazumi med socialnimi partnerji? Ja, pod pogojem, da se evropski sindikalizem razvije na vseh ravneh dobrega upravljanja.

18. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE 4. V luči teh ugotovitev: • V katere nevarnosti lahko vodi prost pretok delavcev (blaga in storitev)? Nobene, vendar povzroča spremembe na družbenem in političnem področju. • V katere grožnje lahko vodi napotitev delavcev? Nobene, vendar povzroča spremembe na družbenem in političnem področju. Toda njuno izkrivljanje v obliki socialnega dumpinga postavlja v nevarnost socialno kohezijo in onemogoča solidarnost med delavci: to pa zavira razvoj državljanstva in prostovoljnega združevanja. Ravno zaradi tega je tu v zgodovinskem in konceptualnem smislu pomembno sindikalno gibanje, ki po svoji naravi in načinu delovanja spodbuja spremembe

19. Network europeo di ricerca e formazione ASEGE Ozaveščenost o družbeno-gospodarski stvarnosti. Sindikat se mora na vseh ravneh zavedati družbeno-gospodarske stvarnosti. Tej stvarnosti mora prilagoditi svoje delovanje in orodja (z umestitvijo kulture dela v partecipativno razsežnost ); izhajati mora iz organiziranosti delovnega mesta in načina združevanja ter razviti konfederalno razsežnost v posameznih panogah, v lokalnem (medregijskem) sindikatu in čeznacionalnem (evropskem) sindikatu. Torej v naših, evropskih sindikatih.

20. Evropska mreža za raziskave in usposabljanjeASEGE Hvala.