1 / 22

DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE

DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE. I. PASTORALNO DELOVANJE NA DRUŽBENEM PODROČJU. a) Družbeni nauk in vraščanje vere. Ob koncu 19. stoletja se je cerkveno učiteljstvo celovito spoprijelo z zapletenimi družbenimi vprašanji tistega časa in postavilo »trajen zgled za Cerkev.

oksana
Download Presentation

DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE I. PASTORALNO DELOVANJE NA DRUŽBENEM PODROČJU

  2. a) Družbeni nauk in vraščanje vere • Ob koncu 19. stoletja se je cerkveno učiteljstvo celovito spoprijelo z zapletenimi družbenimi vprašanji tistega časa in postavilo »trajen zgled za Cerkev.

  3. V določenih človeških razmerah, naj bodo na individualni ali družbeni ravni, narodni ali mednarodni ravni, se Cerkev mora oglasiti. V ta namen je oblikovala svoj lastni nauk, ga sistematično uredila, da more po njem družbeno resničnost razčlenjevati, presojati in iz nastajajočih navzkrižij izdajati smernice za pravično rešitev novih težav.

  4. Sedanji svet je zaznamovan s prelomom med evangelijem in kulturo; sekulariziran pogled na odrešenje teži tudi h krčenju krščanstva na »zgolj človeško modrost, skoraj na nekakšno znanost o mirnem življenju«. Cerkev se zaveda, da mora narediti »velik korak naprej v svoji evangelizaciji, stopiti mora v novo zgodovinsko etapo svoje misijonarske razgibanosti«.

  5. V to pastoralno perspektivo se umešča njen družbeni nauk: »’Nova evangelizacija’, ki jo sedanji svet nujno potrebuje in na katero sem že ponovno opozarjal, mora k svojim bistvenim sestavinam prišteti tudi oznanjevanje družbenega nauka Cerkve.«

  6. b) Družbeni nauk in družbena pastorala • Družbeno oznanilo evangelija mora usmerjati Cerkev k opravljanju dvojnega pastoralnega dela: pomagati ljudem, da odkrijejo resnico in si izberejo pot, po kateri naj hodijo; spodbujati kristjane, da bodo s svojim pozornim služenjem pričevali za evangelij na družbenem področju: »Bolj kot kdajkoli bo danes mogoče oznanjati in dati drugim razumeti božjo besedo le, če jo bo spremljalo pričevanje moči Svetega Duha, ki deluje v kristjanih, ko služijo bratom takrat, ko je v nevarnosti njihov obstoj in njihova prihodnost.«

  7. Družbeni nauk narekuje temeljna merila pastoralnega delovanja na družbenem področju: oznanjevanje evangelija; soočanje evangeljskega oznanila z družbeno stvarnostjo; načrtovanje akcij, ki so namenjene obnovi te stvarnosti, in njeno usklajevanje z zahtevami krščanske nravnosti.

  8. Pastoralno delovanje Cerkve na družbenem področju mora izpričevati predvsem resnico o človeku. Krščanska antropologija omogoča presojanje družbenih vprašanj, za katera ni mogoče najti dobrih rešitev, če ne zavarujemo presežnega značaja človekove osebe, ki ga v polnosti razodeva vera.

  9. c) Družbeni nauk in vzgoja • Družbeni nauk je nujno oporišče za popolno krščansko vzgojo. Krščanskim laikom, ki imajo na družbenem in političnem področju različne zadolžitve, ni mogoče odvzeti dolžnosti, da natančno poznajo družbeni nauk Cerkve«.

  10. Vzgojno vrednost družbenega nauka je treba bolje prepoznati pri katehetski dejavnosti. … Pri verski vzgoji, mora kateheza ustrezno pojasnjevati resničnosti, kakor so prizadevanje človeka za lastno polno osvoboditev, iskanje bolj povezane bratske družbe, boj za pravičnost in graditev miru«.

  11. Socialna kateheza teži k vzgoji ljudi, ki bodo spoštovali nravni red, ljubili pristno svobodo, »ljudi, ki si bodo v luči resnice o stvareh napravljali lastne sodbe, ki bodo urejali svoje dejavnosti s čutom odgovornosti in si prizadevali delati to, kar je resnično in pravično, in bodo pri tem radi sodelovali z drugimi«.

  12. Izjemno vzgojno vrednost ponuja pričevanje živetega krščanstva.

  13. Prva raven vzgojnega delovanja mora krščanske laike usposobiti za učinkovito soočenje z vsakdanjimi nalogami na kulturnem, družbenem, gospodarskem in političnem področju. V njih mora razviti čut dolžnosti, ki ga bodo potrebovali v službi skupnemu dobremu.

  14. Druga raven zadeva vzgojo politične zavesti, ki naj bi krščanske laike pripravila na izvajanje politične oblasti: »Tisti, ki so sposobni ali se morejo usposobiti za težko in hkrati nad vse častno politično delovanje, naj se nanj pripravljajo in naj se mu z vnemo predajajo, ne da bi gledali na lastno ugodje in gmotne koristi.«

  15. Krščanske vzgojne ustanove smejo in morajo razvijati dragoceno vzgojno službo. Pri tem si morajo še posebej skrbno prizadevati za inkulturacijo krščanskega oznanila oziroma za rodovitno srečanje med evangelijem in različnimi vrstami vrednot.

  16. Važen zgled vzgojne ustanove so »socialni tedni« katoličanov, ki jih je cerkveno učiteljstvo vedno podpiralo. Ti tedni so kvalificiran prostor, v katerem pride do izraza rast krščanskih laikov, prostor, ki lahko odlično prispeva k obnovi časnega reda.

  17. č) Skrb za dialog • Družbeni nauk je učinkovito sredstvo dialoga med krščanskimi skupnostmi ter politično in civilno skupnostjo, sredstvo, primerno za pospeševanje in navdihovanje stališč za pošteno in plodno sodelovanje. Načini tega sodelovanja so prilagojeni okoliščinam. Prizadevanje civilnih in političnih oblasti, poklicanih, da v skladu z lastnimi pristojnostmi in sredstvi služijo človekovi osebni in družbeni poklicanosti, lahko najde v družbenem nauku Cerkve pomembno oporo in bogat vir navdiha.

  18. d) Nosilci družbene pastorale • Pri uresničevanju svojega poslanstva pošilja Cerkev na delo vse božje ljudstvo. V različnih povezavah in v vsakem izmed svojih članov posebej mora božje ljudstvo, zvesto darovom in oblikam izražanja, ki so lastne vsakemu duhovnemu poklicu, odgovarjati na dolžnost oznanjevanja evangelija in evangeljskega pričevanja (prim. 1 Kor 9,16), v zavesti, da »poslanstvo zadeva vse kristjane«.

  19. Kristjani današnjega časa, ki delujejo posamič ali na različne načine povezani po skupinah, združenjih in gibanjih, se morajo znati izpostaviti kot »veliko gibanje za obrambo človeške osebe in varstvo njenega dostojanstva«.

  20. Življenje v svetosti, ki izžareva v tolikerih skromnih, očem ljudi pogosto skritih udih božjega ljudstva, je prav posebej tisto, kar sestavlja najpreprostejšo in najprivlačnejšo pot, na kateri je mogoče neposredno dojeti lepoto resnice, osvobajajočo moč božje ljubezni, vrednoto brezpogojne zvestobe vsem zahtevam Gospodove postave tudi v najtežavnejših okoliščinah.

  21. Za razmislek • Kako sam osebno živim in “prenašam” evangelij v družbeno življenje (na delovno mesto, šolo, kraj, v katerem živim, v prosti čas…)? • Kdo vse je odgovoren za oznanjevanje evangelija danes? • V čem vidim posebno vlogo in pomen katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtcev, šol, univerze)? • Kaj prinaša socialni teden, ki ga v Sloveniji pripravlja Socialna akademija – sodeluje oz. bi lahko sodelovala pri pripravi slednjega tudi naša župnija? • V čem v dobi 21. stoletja vidim poklicanost in sadove gibanj, novih skupnosti in katoliških laiških organizacij?

  22. Literatura • Kompendij družbenega nauka Cerkve Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, Škofijski urad za laike Nadškofije Ljubljana

More Related