KRITIČNO MIŠLJENJE

1. KRITIČNO MIŠLJENJE RETORIKA 2011 -2013

2. Izbirne ure retorike v 3. letniku 2/3 dodatne ure slovenščine • Vaje štirih temeljnih sporazumevalnih dejavnosti: • poslušanja, govorjenja, pisanja in branja, • spremlja pa jih urjenje zmožnosti kritičnega presojanja in argumentacije.

3. Ob aktualnih, zvrstno in vsebinsko različnih besedilih dijaki presojajo sporočila, se do njih opredeljujejo in tvorijo svoja stališča. • Do tehtnosti lastnih trditev jih vodijo koraki Toulminovega modela utemeljevanja dejstev, razlaganja in sklepanja, pri čemer nujno upoštevajo zadržke in približke.

4. Pisna priprava je obvezen del govornega nastopa. V njej dijak pokaže smiselno odbiranje virov, iz katerih črpa snov za svoja stališča, in zmožnost jedrnatega ter zaokroženega opredeljevanja.

5. Priprava na izrekanje sledi kot zaključna faza tvorjenja besedila. Kultura izražanja je tem večja, čim bolj zavzeto dijaki ponotranjijo spoznanje, da tehtnega govorjenja brez premišljevanja, zapisovanja in učenja ni.

6. Učna snov po sklopih Prvi sklop: Pomen retorike nekoč in danes, • Poslušanje kot izhodišče sporazumevanja in aktivno poslušanje kot zmožnost za kritično presojo besed oz. odkrivanje manipulacije. • Analizi posnetkov različnih govorcev sledijo vaje za ustvarjalno tvorjenje besedila ter prvi govorni nastop: samopredstavitev.

7. Drugi sklop: logično utemeljevanje in argumentacija • Vaje za razvijanje mnenja do tehtne utemeljitve. • Ob govorjenih in zapisanih besedilih (znanih govorcev in tudi svojih) dijaki kritično presojajo argumentacijo ter prepletanje treh prepričevalnih sredstev (logosa, etosa, patosa). • Sledi drugi govorni nastop: pripravljena izjava.

8. Tretji sklop: Prepričevalni/ pogajalni pogovor, debata in okrogla miza • Dijaki po analizi ustreznih virov tvorijo pisne osnutke za pripravo na sodelovanje v raznovrstnih pogovorih. • Ogledajo si posnetke primera debate pro et contra in kritično vrednotijo prispevke udeležencev. Ob tem spoznavajo značilnosti debatne tehnike in se sami preizkusijo v debatiranju po Popperjevem formatu.

9. Učijo se kritičnega presojanja virov in ob dialoških besedilnih vrstah, v katerih je predvsem odločujoča argumentacija, utrdijo izvajanje Toulminovega vzorca. • Tretji govorni nastop je sodelovanje v debati ali okrogli mizi.

10. Četrti sklop: Načini razvijanja teme, vaje v slogu in vaje za boljšo izreko • Dijaki preizkušajo svoje izrazne zmožnosti z iskanjem ustreznega jezikovnega koda in primernih nebesednih spremljevalcev govora. • Pri snovanju četrtega govornega nastopa: pripovedovanju zgodbe, spoznavajo pomen metaforične barvitosti in sugestivne pripovedi s pomočjo glasovnega slikanja in slušnih prvin jezika na sploh.

11. Peti sklop: 5-delni kanon: iznajdba, razvrstitev, sestavljanje, pomnjenje in izrekanje. • Ponovijo in utrdijo zgradbene značilnosti besedila na primeru oblikovanja slavnostnega govora. • Ob kritični presoji tujih besedil spoznavajo temeljne zakonitosti zgradbe govora in znajo ločiti med afektiranostjo in patetičnostjo. • Pri tvorjenju lastnih besedil ob patosu upoštevajo načelo primernosti kot eno temeljnih načel dobrega jezikovnega sloga.

12. Pouk retorike se zaključi z analizo posnetkov dijakovih nastopov in s ponovnim preverjanjem kritičnega presojanja izbranih primerov ter analize argumentov. • Utemeljevanje z razlaganjem, povzemanje, logično sklepanje in vrednotenje dijaki pokažejo v samostojnem esejskem besedilu. • Sledi evalvacija učiteljevega dela in samorefleksija o pridobljenem znanju.

13. Dijaki ob zaključku pouka retorike na vprašanje, ali so pridobili uporabna znanja, odgovarjajo: • bolj zbrano poslušam, • razmišljam bolj kritično, • bolje argumentiram svoje mnenje, • lahko najdem pravevzroke za logični sklep, • prepoznam, katere trditve ne držijo, • sem bolj kritični bralec in opazovalec, • bolj premislim, kadar kaj izrečem ali zapišem itd.

14. Njihovi odgovori bi bili relativni, če ne bi bili podprti s testnim preverjanjem, s kontrolno skupino in z besedili, ki so jih tvorili med poukom. Rezultati preverjanja kažejo, da je bil pouk učinkovit kljub predpostavki, da je lahko takšen le, če so mladi ljudje:

15. pripravljeni kritične samorefleksije lastnega znanja o stvareh, o katerih govorijo, • pripravljeni nadgrajevati svoje jezikovno znanje in se uriti v branju in poslušanju, • pripravljeni večkrat popravljati in dopolnjevati svoja mnenja in jih nadgrajevati v argumentirane, s primeri utemeljene izjave.

16. Kompleksno zastavljenega načrta, kakršnega sva si zamislili, ni mogoče preprosto prenesti na druga predmetna področja. Delne aplikacije so sicer možne, zagotovo pa manj prodorne. Poudarjeno urjenje retorične kulture daje pozitivne rezultate le, če je sistematično nadgrajevano in poteka v daljši časovni periodi.

17. Pričakovana bera je v takem procesu bolj ozaveščeno razmišljanje, tvornejše poslušanje in kvalitetnejše sporočanje, kar je dodana vrednost ne le slovenščini, h kateri gre ocena iz retorike, ampak pouku na sploh.