Download
religija opredelitev n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
RELIGIJA - OPREDELITEV PowerPoint Presentation
Download Presentation
RELIGIJA - OPREDELITEV

RELIGIJA - OPREDELITEV

589 Views Download Presentation
Download Presentation

RELIGIJA - OPREDELITEV

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. RELIGIJA - OPREDELITEV Etimološko: relegere ……………..ponovno brati, re-eligere ……………ponovno izbrati, religare …………….. privezati se. Sociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja bivanja, ki pri človeku vzbujajo stiske in tesnobo; minljivosti; občutkov brezsmiselnosti; nemoči v človekovem individualnem in družbenem življenju. Durkheim: Religija je posledica razlikovanja med svetim (sakralnim) in nesvetim (posvetnim, profanim). Vernon: religija je del kulture, ki je sestavljena iz skupnega verovanja in običajev, ki določajo nadnaravno in sveto ter človekov odnos do njiju. To nadnaravno in sveto povezuje z dejanskim svetom na tak način, da ljudi oskrbuje z moralnimi definicijami o tem, kaj je dobro in kaj je slabo.

  2. RELIGIJA - MAGIJA Magija: gre za prepričanje, da lahko z določenimi obrednimi dejanji povzročimo fizične spremembe, kot si jih želimo. Religije: gre za verovanja, da na božanska bitja lahko le poskušamo vplivati, tako da bi delovala v našo korist.

  3. RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE PRVINE 1. RELIGIJSKA (VERSKA) PRIPOVED Jo vsebuje vsaka religija. Razlike so v podajanju te pripovedi (Sveto pismo, Koran, ustno izročilo). Vsebuje simbolno, mitološko razlago nastanka in razvoja stvarnosti. Znotraj verske pripovedi so tudi verske resnice. 2. VERSKE DOGME Obvezujoče, teologi. 3. VERSKA RAVNANJA Obredi.

  4. RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE PRVINE 4. VERSKA SIMBOLIKA Svete reči so znane v vseh religijah (kraj, predmet, žival, osebe, časovna obdobja, verski obredi, sveta besedila…). Sveto se pojavlja kot nekaj nevsakdanjega, pri ljudeh vzbuja občutek spoštovanja in strahu. 5. VERSKO DOŽIVETJE Srečanje s stvarnostjo, ki je skrivnostna in je ni mogoče analizirati z objektivnimi znanstvenimi sredstvi.

  5. ETIČNA RAZSEŽNOST RELIGIJ Skoraj vsaka religija vsebuje tudi neko etiko – nauk (določila o moralno pravih in dobrih dejanjih). Nekatere religije etičnim normam pripisujejo božje avtorstvo (deset božjih zapovedi v krščanstvu). V teh primerih gre za teonomne etike. Druge (budizem) vidijo izvor etike v človeku. Govorimo o antroponomni etiki. O etičnih modelih govorimo v primerih vzorov (svetniki). V nekaterih etikah obstaja ideja povračila (retribucije) za dejanja. Religijska etika je lahko univerzalna (velja za vse), ali pa je parohialna (velja za odnose med pripadniki skupnosti). Vsaka religija vsebuje vrednote, spoznanja in norme, simbole (sestavine kulture). Religije so oblike združevanja, sodelovanja, povezovanja ljudi.

  6. TIPI RELIGIJ RELIGIJE SE DELIJO • glede na stopnjo razvitosti (razvite - dosegle visoko raven institucionalizacije kot npr, krščanstvo in islam, prvobitne - tradicionalne religije Afrike, Avstralije, Oceanije, Amerike,) • glede na razširjenost (univerzalne-svetovne kot npr. budizem, krščanstvo, islam ter lokalne, nacionalne, etnične) • glede na stopnjo organiziranosti (ohlapno, strogo organizirane) • glede na težnjo po širitvi (misionarske, nemisionarske)

  7. GLEDE NA PREDMET ČAŠČENJA TIPOLOGIJA AMERIŠKEGA SOCIOLOGA McGEEJA • Enostavni supernaturalizem (v naravnih pojavih se nahajajo sile – mane) • Animizem (verovanja v duhove) • Teizem (verovanja v boga, bogove) • Sistemi abstraktnih idealov (skupni imenovalec za etične religije kot npr. daoizem, konfucionizem, budizem, značilnost je težnja k doseganju moralne in duhovne čistosti človeka, bog je tu nepomemben) DAOIZEM: meditacija, nenasilje vodi k duhovnemu bogastvu BUDIZEM: odrešitev (nirvana)je pot iz kroga življenja in trpljen. KONFUCIONIZEM: skladnost med človekom in naravo, spoštovanje prednikov.

  8. PREBIVALSTVO SLOVENIJE PO VEROIZPOVEDI (2002)

  9. DRUŽBENE IN KULTURNE FUNKCIJE RELIGIJ INTEGRACIJSKA FUNKCIJA Religije imajo povezovalno vlogo. Povezujejo različne socialne skupine, ker: • imajo enoten sistem vrednot, • zaradi svoje osmišljvalne funkcije (pripisovanja smisla dogodkom, ki so za ljudi nepričakovani, frustrirajoči…). Religije lahko družbeno integracjo tudi ogrožajo. SOCIALNO-NADZORNA ALI ETIČNA FUNKCIJA Dejavnik družbenega nadzora v institucionalnih religijah. KOMPENZACIJSKA IN LEGITIMACIJSKA FUNKCIJA Prvo postavlja v ospredje marksistična teorija (kritizira predstave onostranskem življenju, češ da je to nadomestek za tostransko neenakost). Z drugo funkcijo pa opravičuje družbene neenakosti med ljudmi.

  10. SEKULARIZACIJA S pojmom označujemo spremembe, ki so nastale v moderni družbi na področju religije in religioznega. Gre za proces, v katerem posvetni način življenja prevladuje nad religijskim. Zmanjšal se družbeni pomen religije, religioznega mišljenja, ravnanja in religijskih institucij. Najprej se je pojavil v 17. In 18. stoletju (sekularizacija cerkvenega imetja oz. odvzem cerkvenih posesti). Nato se pojavi s prehodom iz tradicionalne v moderno družbo (je sestavni del modernizacijskih procesov – industrializacija, uveljavljanje znanosti, urbanizacija, laizacija države in javnega življenja).

  11. SEKULARIZACIJA Pomeni spremembe: • zmanjša se vloga religioznih institucij, • sprememba v odnosu do verske prakse, • sprememba v odnosu do religijskih dogem in vrednot, • odtujevanje od cerkve (obiskovanja verskih obredov, opravljanja verskih dolžnosti !?…), • pojav verskega pluralizma (več religij na formalno pravni ravni v enakem položaju, soobstoj različnih religij in religijskih organizacij), • državnih religij ni več (razen še v kakšnem teokratskem sistemu), • pojav verske tolerance (spoštovanje v vrednotnih sistemih posameznikov).

  12. REVITALIZACIJA RELIGIJ O NJEJ SE GOVORI OD 80. LET 20. STOLETJA DALJE. Opazi se naraščanje udeležbe pri verskih obredih (ob velikih praznikih, poroke, krsti – kaže na porast cerkvene religioznosti). Več ljudi se ima za religiozne, manjša se delež nereligioznih oz. ateistov. Toda množična je tudi ljudska religioznost: • magična, okultna, vedeževalska praksa, • verovanje v usodo, čudeže, astrologijo, horoskope, • uveljavlja se ljudska pobožnost (krajevni prazniki svetnikov, procesije, romanja), • Religiozna praznovanja oživljajo (božično, velikonočno, martinovanje, vsi sveti…, Medjugorje). Omeniti moramo še pojav novih religijskih gibanj.

  13. NOVA RELIGIJSKA GIBANJA S TEM MISLIMO NA TISOČE MALIH VERSKIH SKUPNOSTI (SEKT, KULTOV), KI SO SE POJAVILE NA NOVO V MODERNIH SEKULARIZIRANIH OKOLJIH. Najprej v ZDA (60. leta 20. stoletja). Nato Evropa. Japonska. Tudi drugod. Izhajajo iz starih (vzhodnoazijskih tradicij – hinduizma, budizma, konfucionizma, židovsko krščanske tradicije). Nova so zato, ker to staro kombinirajo na novo. Nekatere imajo svojega karizmatičnega vodjo (posredovalec nauka), druge imajo demokratično izbranega vodjo, nekatere so hierarhične skupnosti. Večinoma so neinstitucionalizirane, začasne, odprte za spreminjanje. Gibanje za zavest Krišne, Scientološka cerkev…

  14. NOVA RELIGIJSKA GIBANJA NRG je skupen naziv za “cerkve, kulte, sekte” kot so (bili). • Zedinjujoča cerkev Korejca Muna (Moon), • Scientološka cerkev, • Hare Krišna gibanje, • Poslanstvo Božje luči, • Transcendentalna meditacija, • Univerzalno življenje, • Jezusovo ljudstvo, • Tempelj ljudstva….. Opazna so bila zaradi svoje poudarjene drugačnosti, ki je zlasti vidna pri gibanjih azijskega izvora. Pa tudi zato, ker so pogosto povzročala probleme in konflikte (ali bila njihova žrtev).

  15. SEKULARNA RELIGIJA Naj bi bil pojav, značilen za moderne sekularizirane družbe. V njih so “sveti objekti” izgubili prepričljivost, nadomestili so jih novi: • posvetni dogodki in osebe iz sveta politike, • osebe iz množične kulture. Del sekularne religije je tudi civilna religija. Nadomešča klasično religijo oz. njeno integracijsko in legitimacijkso funkcijo v nacionalni državi. To nadomesti s sakralizacijo naroda, državnih simbolov.

  16. VERSKI FUNDAMENTALIZEM Mislimo na raznovrstne religijske doktrine, gibanja in skupine, ki so usmerjene proti moderni družbi, modernemu načinu življenja, znanosti, prilagajanju tradicionalnih religij modernemu svetu. So zelo različna. Razlikujejo pa se glede vzrokov nastanka, ciljev in načinov njihovega doseganja.