Download
1 / 17
170 likes | 535 Views
Metode v znanosti. Vsaka znanost ima, razen objekta, nujno tudi svojo znanstveno metodo.Znanstvena metoda je nacin na katerega dolocena znanost pride do svojih zakljuckov.Obca znanost o metodah se imenuje metodologija.. Metode v sociologiji. Tudi sociologija ima svojo znanstveno metodo katere cilj
E N D
1. METODE V SOCIOLOGIJI Vsaka znanost ima lastno metodo raziskovanja svojega predmeta.
2. Metode v znanosti Vsaka znanost ima, razen objekta, nujno tudi svojo znanstveno metodo.
Znanstvena metoda je nacin na katerega dolocena znanost pride do svojih zakljuckov.
Obca znanost o metodah se imenuje metodologija.
3. Metode v sociologiji Tudi sociologija ima svojo znanstveno metodo katere cilj je priti do zakljuckov o preucevanju stvarnosti (stanje v družbi, odnos ljudi do nekega aktualnega vprašanja – brezposelnost, obca analiza družbe).
Metoda, poleg objekta (formalnega in materialnega), predstavlja osrednji del sociologije kot znanosti.
4. Dve osnovni skupini metod v sociologiji Metoda zbiranja podatkov, dejstev – tehnicne metode:
1. vprašalnik, intervju in anketa;
2.vsebinska analiza;
3.opazovanje;
4.eksperiment;
5.sociometrija:
6.analiza dokumentov.
Posebne analiticne metode:
1.statisticna metoda;
2.primerjalna ali komparativna metoda;
3.zgodovinska metoda.
5. Vprašalnik Tehnicno sredstvo s katerim zbiramo podatke, mišljenje, prepricanja in stališca posameznika o dolocenih družbenih pojavih.
Osnovni pogoji:
1. precizna in jasna vprašanja;
2. brez sugestivne usmerjenosti.
Dve osnovni vrsti vprašalnikov:
1. z vnaprej danimi odgovori (zaprti);
2. vprašalnik s popolno svobodo odgovarjanja.
6. Intervju Nacrtovan razgovor med raziskovalcem in intervjuvancem, kjer intervjuvanec izraža svoja stališca o predmetu sociološkega raziskovanja:
Vrste intervjujev:
1. pisni (krajši; zaprt ali odprt);
2. ustni (daljši).
Lahko so vprašanja pripravljena že vnaprej, prednost pa ima osebni stik, ki je natancnejši od vprašalnika.
7. Anketa Zbiranje podatkov, ki zajamejo veliko število posameznikov v družbi, s kratikimi vprašanji in trajajo relativno malo casa.
Anketo je najbolje izpeljati na celotni statisticni masi.
Vecinoma pa se uporablja metoda reprezentativnega vzorca.
8. Vrste vzorcenja Nakljucnostni vzorec; navadni in sistematski.
Strukturirani vzorec.
Kvotni vzorec.
Vzorec snežene kepe ali vzorec z dodajanjem.
Ce upoštevamo pravila vzorcenja, je velika verjetnost, da se bo sestava vzorca ujemala s sestavo populacije – reprezentativen vzorec.
9. Analiza dokumentov Osebni viri:
1. avtobiografije,
2. pisma,
3. dnevniki,
4. blogi…
Veliko možnosti za primerjanje podatkov, veliko podatkov o življenju dolocene skupine, problem je verodostojnost virov in interpretacija podatkov. Neosebni viri:
1. casopisi,
2. sodni spisi,
3. uradni spisi (centrov za socialno delo, vladna porocila…),
4. zgodovinski viri,
5. množicna obcila,
6. arhivski material.
10. Opazovanje Postopek je usmerjen v zbiranje informacij na podlagi organizacije zaznavnih sposobnosti posameznika oziroma posameznikov.
Ena najstarejših metod zbiranja podatkov in dejstev.
Od vsakdanjega opazovanja se razlikuje po nacrtovanju in sistemizaciji opazovanja.
Elementi opazovanja so predmet raziskovanja, cas, prostor in instrumentarij.
Najprimernejša metoda za opazovanje manjših družbenih skupin in njihovega nacina življenja.
Vrste opazovanja: s sodelovanjem in prikrito.
11. Eksperiment Metoda sociološkega raziskovanja, pri kateri raziskovalec aktivno posega v raziskovalne razmere.
Nacrtovano, organizirano in metodicno ustvarjanje ali spreminjanje realnih pojavov s ciljem odkriti neznane predmete in njihove znacilnosti, procese in odnose.
Raziskovalec namerno vpelje spremenljivko in preucuje ucinek njenega delovanja. Za to potrebuje vsaj dve skupini eksperimentalno in kontrolno.
12. Sociometrija Tehnika raziskovanja, katere cilj je merjenje družbene oddaljenosti in popularnosti posameznikov v skupinah.
Metoda merjenja homogenosti (enotnosti) družbenih skupin, povezanost clanov.
Po tem principu se izbirajo najboljše ekipe, vodje, kapetani moštev…
13. Preucevanje slucajev Cilj je opisovanje posameznih pojavov.
Kadar je predmet raziskovanja posamezen pojav.
Za raziskovanje mikrosocioloških in manjših družbenih skupin.
Dognanja so površna in imajo le deskriptiven (opisen) znacaj.
14. Posebne analiticne metode Najpomembnejši element pri teh metodah je raziskovalec, ki pride na koncu do zakljucka.
Uporablja se analiticni pristop raziskovanja.
15. Zgodovinska metoda Analiza preteklih dogodkov, s ciljem naknadne sociološke interpretacije ali pojasnjevanje njihovih vplivov na druge dogodke in širša družbena gibanja.
Vsak družbeni pojav ima svoje zgodovinsko ozadje, s to metodo pridemo do postopnega znanstvenega razlaganja.
Ta metoda ne analizira vseh detajlov dolocenega dogajanja (kot zgodovina), le tiste, ki so vplivali na sam dogodek.
Analiza teh pojavov razlaga tudi današnje situacije.
16. Statisticna metoda Kvantitativna metoda, ki se uporablja za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov o pojavih, ki so spremenljivi in imajo masovni karakter.
S to metodo se meri kavantitativnost družbenih pojavov.
Rezultati so uporabni za predvidevanja in napovedovanja prihodnjih procesov in dogajanj.
17. Primerjalna metoda Omogoca, da se primerja podatke in pojave iste vrste ter doseže relevantne zakljucke.
Metoda se pogosto uporablja v sociologiji prava.
