1 / 21

PRAVO NA VNATRE[NIOT PAZAR NA E.U.

PRAVO NA VNATRE[NIOT PAZAR NA E.U. ‘Slobodno dvi`ewe na stoki (2) – kvantitativni ograni~uvawa i merki so podednakov efekt’ Dr.Sa{o Georgievski, 2011. Kvantitativni ograni~uvawa (KO) i merki so podednakov efekt (MEPK).

mervin
Download Presentation

PRAVO NA VNATRE[NIOT PAZAR NA E.U.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRAVO NA VNATRE[NIOT PAZAR NA E.U. ‘Slobodno dvi`ewe na stoki (2) – kvantitativni ograni~uvawa i merki so podednakov efekt’ Dr.Sa{o Georgievski, 2011

  2. Kvantitativni ograni~uvawa (KO) i merki so podednakov efekt (MEPK) • Fizi~ki go ograni~uvaat obemot na trgovija (uvozot ili izvozot na proizvodi) pome|u dr`avite-~lenki: pretstavuvaat ‘fizi~ki i tehni~ki’ barieri na slobodnata trgovija; • Direktni i indirektni diskriminatorski KO/MEK; • nerazlo`no (op{to) primenlivi ne-diskriminatorski merki: • op{ti merki “{to dvojno go opteretuvaat” proizvodot od uvoz – povrzani so karakteristikite na proizvodot (dual burden rules) • op{ti merki so koi se ureduva trgovijata koi podednakvo gi opteretuvaat uvoznite i doma{ni proizvodi (tkn. selling arrangements) • Direktiva na Zaednicata (br.70/50)nudiupatstvo za raspoznavawe namo`ni KO i MEK; praksata na ESP; vo ~lenot 3 dozvoluva kako takvi da bidat prepoznaeni i “nerazlo`no primenlivi merki”

  3. ^len 34 na DFEU (porano 28 na DEZ) "Zabraneti se kvantitativnite ograni~uvawa na uvozot me|u dr`avite-~lenki i site merki so podednakov efekt." (~len 28) ^len 35 na DFEU (porano 29 na DEZ) "Zabraneti se kvantitativnite ograni~uvawa na izvozot me|u dr`avite-~lenki i site merki so podednakov efekt." (~len 29) ^len 36 na DFEU (porano 30 na DEZ) "Odredbite na ~lenovite 28 i 29 ne gi isklu~uvaat zabranite ili ograni~uvawata na uvozot, izvozot na ili tranzitot na stoki ako se opravdani vrz osnova na javniot moral, javniot poredok ili javnata bezbednost, za{titata na zdravjeto na lu|eto, `ivotnite ili rastenijata, za{titata na nacionalnite kulturni dobra so umetni~ka, istoriska i arheolo{ka vrednost ili za{titata na industriskata i trgovska sopstvenost. Takvite zabrani ili ograni~uvawa, me|utoa, ne smeat da stanat sredstvo na arbitrerna diskriminacija ili prikrieno ograni~uvawe na trgovijata pome|u dr`avite-~lenki."

  4. Definicija na MEPK:Procureur du Roi v. Dassonville « (..) (5) Site trgovski praviladoneseni od dr`avite-~lenki koi se, direktno ili indirektno, vistinski ili potencijalno, sposobni da ja popre~at trgovijata vo ramkite na Zaednicata, treba da se smetaat kako merki so efekt podednakov na kvantitativnite ograni~uvawa. (6) Vo otsustvo na sistem na Zaednicata {to na potro{uva~ite &m ja garantira avtenti~nosta na mestoto na potekloto, ako dr`ava-~lenka prevzeme merki za spre~uvawe na ne-fer praktika vo taa smisla, taa e, sepak, podlo`na na uslovot takvite merki da bidat razumni i na~inot na barawe na dokazot (za potekloto na proizvodot, SG) da ne deluva kako pre~ka za trgovijata pome|u dr`avite-~lenki i, sledstveno na toa, da bide dostapen za site gra|ani na Zaednicata. (7) Duri i bez da se ispituva dali takvite merki se opfateni so ~lenot 36 (sega{en 30 DFEU); tie, vo sekoj slu~aj, vrz osnova na principot utvrden vo vtorata re~enica na toj ~len, ne smeat da pretstavuvaat merki na arbitrerna diskriminacija ili prikrieno ograni~uvawe na trgovijata pome|u dr`avite-~lenki. (8) Toa mo`e da bide slu~aj koga formalnostite barani od dr`ava-~lenka za celite na doka`uvawe na potekloto na proizvodot edinstveno od uvoznicite, ovie realno ne se vo sostojba da gi zadovolat bez da po~ustvuvaat seriozni pote{kotii. (..)  »

  5. Merki so efekt podednakov na KO – principi od presudata vo Dasonville (a) identifikacija na MEK zavisi od efektot na merkata na "popre~uvawe" na trgovijata pome|u dr`avite-~lenki; (b) takov status mo`e da dobie: - (direktno ili indirektno)diskriminatorskata merka, naso~ena kon stranskiot proizvod, kako i - merkata od op{ta primena - (tkn. nerazlo`no primenliva merka); (v) sepak, dozvoleni se takvi merki koi bi mo`ele da bidat opravdani dokolku se "razumni", so ogled na motivite za koi se doneseni i/ili nivnata razumna cel;

  6. Diskriminatorski MEK(1): popre~uvawe uvozot ili izvozot pome|u dr`avite-~lenki • re`im na dozvoli za uvoz/izvoz; • kontrola na kvalitetot isklu~ivo za proizvodite od uvoz ili izvoz (pr: slu~ajot Bouchelier (1987; izvoz na saati); • podveduvawe na avtomobil od uvoz na dodatni bezbednosni testovi pri registracija (slu~ajot Commision v. Italy (1987) … itn.

  7. Diskriminatorski MEK (2): favorizirawe na doma{nite vo odnos na stranskite proizvodi • Kampawa za kupuvawe na doma{ni proizvodi: Buy Irish’ Case (1982); • Obvrska proizvodite da nosat naznaka za potekloto za odredeni proizvodi (bez toa da ima vrska so karakterot na proizvodot- kvalitetot, upotrebenite materijali ili metod na izrabotka, folklorot ili tradicijata vo odreden region i sl.): Slu~ajot Commission v. UK (1985) • Insistirawe vrz doma{na komponenta na tender: Slu~ajot Commission v. Ireland (1988) (tender za snabduvawe so voda) …. itn. • Diskriminacija preku administrativna praktika: slu~ajot Commission v. France (1984) (nedavawe na odobrenie za uvezeni po{tanski ma{ini)

  8. Diskriminatorski MEK (3): merki na fiksirawe na cenite na stranskite proizvodi • Slu~ajot Van Tieggele(1978) (utvrdeni najniski proda`ni ceni za alkoholni pijalaci): “(..) (13) Dodeka, nacionalnite pravila za kontrola na cenite {to se primenlivi bez razlikuvawe vrz doma{nite i uvezenite proizvodi vo princip ne mo`at da predizvikaat (efekt na kvantitativno ograni~uvawe), tie toa mo`at da go storat vo specifi~ni okolnosti. (14) Taka, uvozot mo`e da bide popre~en osobeno koga nacionalnite organi ja fiksiraat cenata ili marginata na profitabilnost na nivo na koe uvezenite proizvodi se staveni vo ponepovolna polo`ba vo odnos na identi~nite doma{ni proizvodi bidej}i ovie ne bi mo`ele da bidat profitabilno prodavani vo ramki na utvrdenite uslovi ili bidej}i e isklu~en nivnata konkurentska prednost kako rezultat na poniskite tro{kovni ceni.”

  9. Diskriminatorski MEK (4): merki koi{to go ote`nuvaat ili poskapuvaat uvozot na proizvodi • Slu~ajot Schlos v. Auto Controle Technique (1986):

  10. Nerazlo`no primenlivi merki: Slu~ajotCassis de Dijon [1979]: (8) Vo otsustvo na zaedni~ki pravila (na Zaednicata) okolu proizvodstvoto i proda`bata na alkohol (..) dr`avite-~lenki se tie, koi {to gi ureduvaat pra{awata povrzani so proizvodstvoto i proda`bata na alkoholot i alkoholnite pijaloci na nivnata teritorija. Pre~kite na dvi`eweto vo ramkite na Zaednicata {to proizleguvaat kako rezultat na razlikite pome|u nacionalnite zakonodavstva okolu proizvodstvoto i proda`bata na konkretnite proizvodimoraat da bidat prifateni, no, samo dokolku takvite odredbi mo`at da bidat priznaeni kako neophodni zaradi zadovoluvawe na zadol`itelnite barawa(mandatory requirements), osobeno, vo vrska so efektivnosta na fiskalnata kontrola, za{titata na javnoto zdravje, ~esnosta kaj delovnite transakcii i za{titata na potro{uva~ite. (..) (14) (..) Ne postoi… validna pri~ina zo{to, pod uslov da bile zakonski proizvedeni i prodavani vo edna dr`ava-~lenka, alkoholnite pijalaci da ne bi mo`ele da bidat vneseni vo druga dr`ava-~lenka; proda`bata na takvite proizvodi ne mo`e da bide predmet na zakonska zabrana na proda`bata na pijaloci so alkoholna sodr`ina poniska od granicata propi{ana so nacionalnite pravila. "

  11. Nerazlo`no (op{to) primenlivi MEK: Slu~ajotCassis de Dijon[1979] • Principot za ‘vzaemno priznavawe’ na proizvodite (stav 8(2) i 14 (4) na presudata); • ‘Praviloto za razumnost’ (‘the rule of reason’; stav 8): “(8) Vo otsustvo na zaedni~ki pravila (na Zaednicata) ... Pre~kite na dvi`eweto vo ramkite na Zaednicata {to proizleguvaat kako rezultat na razlikite pome|u nacionalnite zakonodavstva okolu proizvodstvoto i proda`bata na konkretnite proizvodi moraat da bidat prifateni, no, samo dokolku takvite odredbi mo`at da bidat priznaeni kako neophodni zaradi zadovoluvawe na zadol`itelnite barawa(mandatory requirements), osobeno, vo vrska so efektivnosta na fiskalnata kontrola, za{titata na javnoto zdravje, ~esnosta kaj delovnite transakcii i za{titata napotro{uva~ite.”

  12. Intenzivna primena na formulata od Cassis de Dijon • Slu~ajot Deserbais (1988) (ograni~uvawe na procentot na maslenost vo edamer sireweto) • Slu~ajot Gilli and Adres (1980) (uvoznikot na jabolkov ocet gonet zaradi izmama bidej}i ne prodaval vinski ocet) • Slu~ajot Rau (1981) (belgiski propis {to baral pakuvawe na margarinot vo kocki)

  13. Primena na formulata od Cassis de Dijon ipravilata so koi “podednakvo se opteretuvaat proizvodite” od uvoz i doma{nite proizvodi (“equal-burden rules”) • Slu~ajot Cineteque (1985): • iako podednakvo gi poga|a doma{nite i stranskite proizvodi, zabranata za proda`bata ili iznajmuvaweto na video-kaseti vo prvata godina od pojavuvaweto na filmot e e opfatena so ~lenot 30 DFEU, no • istata e opravdana bidej}i go ohrabruva sozdavaweto na filmovi (stimuliraj}i go gledaweto filmovi vo kino) • The Sunday Cases:Slu~ajotTorfaen(1989) – • zabranata za proda`ba na proizvodi vo prodavnici vo nedela e opfatena so ~lenot 30 DFEU, no • istata e opravdana kako “legitimna merka na ekonomskata i socijalna politika” • 2 kriteriumi za odr`livost na merkata: taa da e (a) opravdana i (b) proporcionalna so nejzinite celi.

  14. Izzemawe na tkn. “pravila so koi se ureduva na~inot na proda`ba” na proizvodite (selling arrangements) od primenata na ~lenot 30 (porane{en ~len 28) – pod uslov da ne se diskriminatorski • Slu~aiteKeck and Mithouard [1993]: “(16) … (S)protivno na toa {to be{e prethodno odlu~uvano, primenata vrz proizvodite od drugite dr`avi-~lenki na nacionalni odredbi {to ograni~uvaat odredeni na~ini na proda`ba(sales arrangements) ne e takva {to, direktno ili indirektno, realno ili potencijalno, bi ja popre~ilo trgovijata pome|u dr`avite-~lenki, vo smisla na presudata vo slu~ajot Dassonville (..), pod uslov takvite odredbi da se primenuvaat vrz site relevantni trgovci vo ramki na nacionalnata teritorijai s# dodeka, spored pravoto ili faktite, na ist na~in go zasegnuvaat marketingot na doma{nite i na proizvodite od drugite dr`avi-~lenki. (17) Koga se ispolneti tie uslovi, primenata na tie pravila na vrz proda`bata na proizvodite od druga dr`ava-~lenka ne e od takva priroda {to go popre~uva nivniot pristap na pazarot ili {to go ote`nuva takviot pristap pove}e otkolku pristapot na doma{nite proizvodi. Takvite pravila spored toa se nao|aat nadvor od opfatot na ~lenot 30 na Dogovorot (sega{en ~len 34 na DFEU).”

  15. Principot od presudata vo Slu~aiteKeck and Mithouard [1993]: • Vo osnova, nacionalnite odredbi {to ograni~uvaat odredeni na~ini na proda`ba (sales arrangements) se dozvoleni (ne se opfateni Tie se dozvoleni bidej}i ne so zabranata za KO i MEK od ~lenot 34 na DFEU, porano ~len 28 na DEZ); • go popre~uvaat pristapot na stranskite proizvodi na pazarot na dr`avata-~lenka; • Uslov za pogornoto e nacionalnite odredbi da bidat ne-diskriminatorski, odnosno: • da seprimenuvaat vrz site relevantni trgovci vo ramki na nacionalnata teritorija, i • spored pravoto ili faktite, na ist na~in go zasegnuvaat marketingot na doma{nite i na proizvodite od drugite dr`avi-~lenki.

  16. Kritika na presudata vo Keck and Mithouard: testot na – “pristap kon pazarot” namesto formalniot nediskriminatorski test • Rigidnost na formalisti~koto insistirawe (edinstveno) vrz uslovot na ne-diskriminacija vo Kesk • Duri i da se nediskriminatorski, nacionalniteokolu sales arrangementsmo`at da go ograni~at pristapot na stranskite proizvodi na doma{niot pazar – sprotivno na osnovnata cel na Vnatre{niot pazar: sloboden protok na proizvodi pome|u dr`avite-~lenki • Razlikuvawe pome|u tkn. • “stati~ni” sales arrangements (ograni~uvawe na rabotnoto vreme na prodavnicite; odreduvawe na vidot na vidot na rabotnite prostorii i sl.) • “dinami~kite” sales arrangementsse povrzani so na~inot na koj proizvoditelot odbira da go prodava (marketira) proizvodot (na~in na reklamirawe, proda`ba so inicijalen popust i sl.) • “Dinami~kite” sales arrangements bi trebalo da bidat opfateni so zabranata od ~lenot 34 DFEU bidej}i go zasegnuvaat samiot proizvod i mo`at da dovedat do ograni~en pristap na stranskiot proizvod na doma{niot Pazar

  17. Presudi na ESP posle presudata vo Slu~aite Keck and Mithouard • Slu~ajot Le Clerk-Siplec [1998]: zabranata vo Francija za reklamirawe na proizvodite od distributivniot sektor preku televizija zaradi stimulirawe na reginalnite vesnici – oceneta kako opfatena so ~lenot 34 DFEU bidej}i go spre~uva pristapot na stranskite proizvodi na francuskiot pazar; • “Dinami~kite” sales arrangements kako opfateni so zabranata od ~lenot 34 DFEU: • Slu~ajot Familiapress Zeitungverlag (1997): germanski izdava~ na vesnici ograni~en vo mo`nosta za prodava vesnik zaradi zabrana vo Avstrija za nagradni igri vo vesnicite: zabranata e opfatena so ~lenot 34 DFEU bidej}i”se odnesuva na karakteristikite na proizvodot” • Slu~ajot De Agostini (1997): Zabranata na televizisko reklamirawe naso~eno kon deca pod 12 godi{na vozrast vo [vedska e opfateno so ~lenot 34 DFEU bidej}i razli~no gi poga|a doma{niot i uvozniot proizvod: televiziskoto reklamirawe bil edinstveniot na~in za stranskiot proizvoditel da se probie na pazarot

  18. Afirmirawe na testot – “pristap kon pazarot” vo praktikata na ESP • Slu~ajot Gourmet international Products AB (GIP) [1998]: zabrana za reklamirawe na alkohol vo [vedska vo ~asopisite, osven ako ovie ne se prodavani na mestoto kade se prodava alkoholot: “Duri i da ne e neophodno da se napravi precizna analiza na faktite okolu {vedskata situacija, {to e rabota na nacionalniot sud, Sudot mo`e da zaklu~i deka, vo slu~ajot na alkoholni pijaloci, ~ija{to upotreba e povrzana so tradicionalnata socijalna praktika i so lokalnite naviki na potro{uva~ite, zabranata za site reklami vo pe~atot, na radio i na televizija, direktnoto ispra}awe po po{ta na materijal ili postavuvaweto na posteri na avtopati{tata e podobno da go popre~i pristapot na pazarot na proizvoditelite od drugite dr`avi-~lenki pove}e otkolku {to go popre~uva pristapot na doma{nite proizvodi, so koi {to se pove}e zapoznaeni potro{uva~ite.”

  19. Afirmirawe na testot – “pristap kon pazarot” vo praktikata na ESP • Slu~ajot Heimsdienst (2000): ograni~uvaweto (vo Avstrija) na mo`nosta za proda`ba na `itni, mesni proizvodi i zalen~uk nadvor od prodavnicata samo na podra~jeto na op{tinata vo koja e regitrirano liceto – “… go popre~uva pristapot kon pazarot na dr`avata-~lenka na proizvodite uvezeni od drugite dr`avi-~lenki pove}e otkolku {to go popre~uva pristapot na doma{nite proizvodi …” • Kriteriumi za odreduvawe na efektot na merkata vo odnos na mo`nosta za pristap na pazarot na dr`avata-~lenka: • obemot na zasegnatite proizvodi; • prirodata na ogrni~uvaweto; • dali efektot na merkata direktno gi pogoduva uvoznite proizvodi; • postoeweto na alternativni na~ini na prodavawe na proizvodot itn.

  20. Praktika poKeck and Mithouard [1993] • Propi{uvawe na vremeto na zapo~nuvawe so rabota vo benzinskite pumpi (Slu~ajot Tankstation't Heukste vof and Boermans, Case C-401/92); • Zabrana za reklamirawe na alkoholni proizvodi zaradi za{tita na javnoto zdravje (Slu~ajot Konsumentombudsmannen (KO) v. Gourmet international Products AB (GIP) [1998]); • Zabrana za upotreba na zborot ‘klinika’ na kozmeti~ki proizvod vo Germanija (Slu~ajotVerband Sozialer Wettbewerb eV v. Clinique Labaratoires SNCF [1992]); ……

  21. Opravduvawe na diskriminatorskite merki (^len 30 na DFEU, porano na DEZ) • Za{tita na javniot moral:Slu~ajotHenn & Darby(uvoz na materijali so pornografska sodr`ina; 1979) – zabrana za arbitrerni merki; • Za{tita na javniot poredok:R. v. Chief Constable of Sussex, Ex. p. Trader's Ferry [1998]; • Za{tita na javnata bezbednost:Slu~ajotCampus Oil (1984); • Za{tita na zdravjeto na lu|eto, `ivotnite ili rastenijata: ‘principot na pretpazlivost' (precautionary principle): • pri otsustvo na harmonizira~ki merki – {iroka diskrecija pri postoewe na somnenie za {tetnost; • izvesen rizik po zdravjeto, so ogled na nau~nite soznanija; • nearbitrernost i proporcionalnost na merkata (Slu~ajot Sandoz (uvoz na musli;1983)); Komisijata protiv Obedinetoto kralstvo (zabrana za uvoz na misirki voo~i Bo`ik zaradi navodna bolest; 1981) – otkrivawe na ‘vistinskata namera zad odnosnata merka’; slu~ajot na dvojni tehni~ki kontroli na proizvodot; • Za{tita na kulturni dobra; pro{ireni isklu~oci (prirodna sredina…)

More Related