Digitalna agenda - PowerPoint PPT Presentation

marty
digitalna agenda n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Digitalna agenda PowerPoint Presentation
Download Presentation
Digitalna agenda

play fullscreen
1 / 24
Download Presentation
Digitalna agenda
151 Views
Download Presentation

Digitalna agenda

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Digitalna agenda Delovnaskupinazadigitalizacijo Sestanek 20. 5. 2013

  2. Informacija • Skupni panel vseh treh skupin bo predvidoma • 5. junija 2013 ob 10 uri na Ministrstvu za kulturo, dvorana v pritličju

  3. Dnevni red 1. Osnutek pripetega dokumenta z do sestanka prejetimi komentarji 2. Prejeta merila za izbor gradiv za digitalizacijo

  4. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine

  5. Odziv • Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • OsrednjaknjižnicaCelje • Mestnaknjižnica Ljubljana • Univerzitetnaknjižnica Maribor • Narodna in univerzitetna knjižnica • MuzejnovejšezgodovineSlovenije • Modernagalerija, Ljubljana • Slovenska kinoteka • Pokrajinski arhiv Koper • Gimnazija Nova Gorica

  6. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Skeniranje / Fotografiranje z digitalno kamero • Povsod se omenja samo skeniranje, vendar digitalizacija poteka tudi s pomočjo digitalnih fotoaparatov. • Skenerji • Mogoče bi bilo dobro dati tudi priporočila, kakšne skenerje uporabiti za različno občutljiva gradiva.

  7. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Knjige, Serijske publikacije • Digitaliziranje knjig in publikacij v celoti: • Digitaliziranje v celoti je v večini primerov edino smiselno. Vendar bi radi opozorili, da so v muzejski dejavnosti oddelki, kjer je bolj smiselna in tudi edina možna (saj hranimo samo članek in ne cel časopis) parcialna digitalizacija, npr. digitalizacija posamezne kritike o določenem umetniku ipd. S tem ustvarjamo digitalni arhiv o umetniku, kar je naša naloga. • Shranjujemo v PDF formatu • (Athena</Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordisseminationpriporoča XML, kot alternativo navaja PDF in DjVu)

  8. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Slike, grafike, risbe in druga dvodimenzionalna umetniška dela • Isto kot pri Različna dvodimenzionalna gradiva, le da mora biti na vsakem skenu/posnetku prisotna barvna lestvica. • Tridimenzionalna umetniška dela • + fotografiranje z več strani • Instalacije • + fotografiranje celote in posameznih delov

  9. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Slovenska kinoteka (1) • Digitalizacija filma • Trenutni standardi za digitalni kino izhajajo večinoma iz DigitalCinemaInitiatives (DCI) specifikacij, katerih namen je zagotoviti poenoten nivo tehničnih zmogljivosti, zanesljivosti in nadzora kakovosti na mednarodni ravni. • Skeniranje • priporočeno vsaj v 4K ločljivosti • po možnosti skeniranje negativa, interpozitiva ali internegativa • skeniranjetudi okolice sličic • zajemanje zvoka vzporedno ali ločeno od slike • Kot formata za hranjenje na dolgi rok sta primerna samo DCDM ali nešifriran DCP. • DigitalCinemaDistributionMaster (DCDM) - nabor master datotek, namenjen ustvarjanju oglednih kopij (DCP-jev). DCDM-ji obstajajo v različnih formatih znotraj opredeljenih standardov. So nešifrirani in nestisnjeni (ali brezizgubno stisnjeni), zato je lahko njihova velikost zelo velika (do več terabajtov).

  10. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Slovenska kinoteka (2) • Format sličic je TIFF z 12 ali 16-bitno barvno globino ali brezizgubni JPEG2000 format. • Zvok je v nestisnjenem .wav formatu. • DigitalCinemaPackage (DCP) - DCP predstavlja dostopno kopijo in vsebuje sličice, zvočne sledi, podnapise itd. Ta nabor datotek je distribuiaran kinematografom in je kot tak namenjen predstavitvi dela občinstvu. • Sličice DCP-ja so stisnjene, tako da dveurni film v 4k ločljivosti zavzame 250 GB prostora. DCP standardi so zavoljo učinkovite distribucije strogo določeni. • MXF in XML datoteke • Sličice stisnjene po JPEG2000 standardu • 2K (2048x1080) ali 4K (4096x2160) ločljivost • hitrosti predvajanja (sličic na sekundo - FPS): 24, 25, 30, 50, 60 in arhivske hitrosti 16, 200/11(~18), 20 in 240/11(~22) • 12-bitna barvna globina po X'Y'Z' • do 16 kanalov zvoka (48 ali 96 kHz vzorčenje s 24 biti po vzorcu)

  11. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • NUK (1) • Poimenovanje datotek / splošna priporočila • Ime naj bo čim krajše; • Lahko je pomensko ali brezpomensko, a bolje je, da je iz njega razviden opis, ki je neodvisen od lokacije (recimo tom_jones_0001 je bolje kot 0001); • Uporabljamo alfanumerične znake, črke latinske abecede in arabske številke brez diakritičnih in posebnih znakov ter ločil (razen _ in -); • Pri številčenju uporabljamo ničle pred eno, dvo ali trimestnimi števili (denimo 001, 065, 0145); • V imenu naj ne bo presledkov; • Datume izražamo v skladu s standardom ISO 8601.

  12. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • NUK (2) • Rokopisi • Optična prepoznava besedila (OCR) • Običajno ni možna • Ponavadipod rokopise spadajo tudi strojepisi (niso tiski). • Tudi za rokopise bi bilo smiselno zagotoviti transkripcije (pogosto so zelo nečitljivi, pa še iskalno bi bilo) oz. ocr, kadar je pisava enolična.

  13. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK • Različna dvodimenzionalna gradiva (glasbeni tiski, zemljevidi, fotografije, gravure / odtisi, risbe, plakati, razglednice) • Vsa ta gradiva ne morejo v isto skupino. • Upoštevati specifike fotografij. • Pri fotografijah imamo pozitive in negative, diapozitive ... Resolucija 300 dpi je za diapozitive prenizka (priporočilo je 2400 dpi) • glej npr.: • ATHENA / Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538, stran 30

  14. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK • Pri metapodatkih je treba upoštevati specifičnosti posameznih področij (knjižnice, arhivi, muzeji, nepremična dediščina) in področne opisne metapodatkovne standarde. • Najprej narediti smiselno strukturo skupin vseh gradiv (tiskana gradiva preveč podrobno v primeri z drugimi vrstami gradiv) in strukturo opisa priporočila (na način, da bo ponavljanja besedila čim manj), šele nato pisati vsebine priporočil. • glej npr.: • ATHENA / Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538

  15. Merila za izbor gradiv za digitalizacijo

  16. OsrednjaknjižnicaCelje • Varovanje in zaščitagradiva • Kompletiranjezalogepomembnegahistoričnegagradiva • Povečanjedostopnostigradiva

  17. Mestnaknjižnica Ljubljana • Resman, S.: Digitalnadomoznanskazbirka, Knjižnica 49(2005)3, 39-52 • določitevzbirke, primernezadigitalizacijo; • opredelitevciljneskupineuporabnikov; • določitevvidikadigitalnezbirke, ki je zaciljnoskupinouporabnikovnajpomembnejši (natančnostreprodukcije, dobra dokumentacija, dostopnost); • premisleko prednostih in slabostihzbirkegledenanjenovsebino, celovitost in povezljivost z drugimidigitalnimizbirkami; • izbornajprimernejšeoblikedigitalnegaprenosa (polnobesedilo, slike); • ovrednotenjeinteresazavključevanjezbirkena internet (Ostrow, 1997). 
 Pridigitalnidomoznanskizbirkipoudarjenozasledujemodvasmotra: • zaščito– kogrezaomogočanjedostopa do redkega in občutljivegagradiva; • dostopnost– kotakogradivonivečdostopnosamoizbranistrokovnijavnosti. »Izbor in digitalizacijagradiva, pomembnegazaohranjanjekulturnedediščine in gradiva, pomembnegazadostop do informacij o lokalniskupnosti« in »AktivnodelovanjenadomoznanskemportaluKamra« Strateškeganačrta MKL zaobdobje 2010‒2012 (2009), v prenovljenibrošuriSpoznatibližino(2010).

  18. Univerzitetnaknjižnica Maribor • Starejše gradivo in domoznanski vidik (mariborensija) • Ohranjenost gradiva • Povečanje dostopnosti (raritetno gradivo)

  19. MuzejnovejšezgodovineSlovenije • Obsežnefotografskezbirke (2,3 mio. izvirnihfotografij) • Različninosilci (največčrno-belihnegativov) • Na izborvpliva: • Stanjegradiva, • Letni program dela / program razstav, • Uporabniki / zahtevedarovalcev (razstava, digitalizacija) • Razpoložljiviviri (kadrovski, finančni, infrastrukturni) • Prioriteta: najstarejšegradivo

  20. Modernagalerija, Ljubljana • Dejavniki: • Potrebezunanjihuporabnikov • Potreberazstavnegaprograma • Sodelovanje v mednarodnihprojektih • Sistematičnadigitalizacijazbirk MG (arhivov in dokumentarnegagradiva – rokopisi, zapuščineumetnikov …) • Na izborvpliva: • Razpoložljiviviri(kadrovski, finančni, infrastrukturni)

  21. Pokrajinski arhiv Koper • V arhivih je običajno, da gradivo za digitalizacijo izbiramo glede na: • pogosto uporabo in poškodovanost slednjega, • na starost in potrebo po dodatni zaščiti, • občutljivost podlag in • prezentativnost.

  22. Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • Cilji: • zagotavljanjematerialnegavarstvagradiv (izvirniki se ne uporabljajoveč) • povečanjedostopnosti do gradiv • popularizacijagradiv • enostavnejšamanipulacijazadopolnjevanjemetapodatkov • Merila: • občutljivostgradiva (npr. negativinasteklenihploščah) • starostgradiva • unikatnost (redkost) gradiva • vrednost (pomen) gradiva • frekvencauporabegradiva, povpraševanje s straniuporabnikov • obstojmetapodatkov • velikostzbirke • zagotovitevcelovitostidigitalnezbirke – digitalizirajo se vsidokumenti v zbirki in ne samoizbrani (veljapredvsemprimanjšihzbirkah) • finančniviri

  23. Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • Priporočilagledeselekcijegradiv • SelectionProceduresforDigitisation / JISC DigitalMedia • http://www.jiscdigitalmedia.ac.uk/guide/selection-procedures-for-digitisation/ • MINERVA / Technical Guidelines for Digital Cultural Content Creation Programmes (Version 2.0: September 2008) • http://www.minervaeurope.org/publications/MINERVA%20TG%202.0.pdf • Drugapriporočilaglededigitalizacije • ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538 • ATHENA / Guidelines for Geographic Location Description (2011) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=1027

  24. Gimnazija Nova Gorica • Dostopnost gradiv, ki jih pripravlja šola za učence, dijake in širšo javnost: • seminarske, projektne, maturitetne in raziskovalne naloge (v osnovnih in srednjih šolah); • drobni tisk (šolska glasila (od prvega letnika izdaje dalje), literarna glasila, vabila, publikacije, gledališki in koncertni listi šolskih prireditev); • plakati in drugi likovni izdelki učencev in dijakov; • dodatna gradiva za pouk (skripta, dodatna učna gradiva, delovni listi ipd. ki jih pripravijo učitelji) • V programih umetniških gimnazij: • Digitalizacija slikovnega gradiva, katerega avtorji so dijaki (risbe, slike, inštalacije – predvsem v umetniških gimnazijah likovne smeri); • Digitalizacija uprizoritev v programih dramsko –umetniške in plesne smeri; • Digitalizacija glasbenih uprizoritev v gimnazijah glasbene smeri.