Načela varstva okolja

1. Načela varstva okolja

2. Pravo varstva okolja – vprašanje ustreznosti pristopa • ni definicije • kaj pa pomeni? • pravila, ki urejajo odnos človeka do sočloveka glede okolja, narave in družbe… • … gre za področje družbene filozofije (ne gre za antropološki ampak deontološki pristop?) • ali je pravo okolja deregulirano?

3. Ekološko pravo • modernejši pojem in zajema več kot le pravna pravila… zajema tudi odnose med osebki v nekem biotopu (življenjskemu okolju) • Pravo varstva okolja se bolj ukvarja z odnosom človek – človek in človek – narava • Evolucija etike (ne toliko prava) ga sili na novo opredeliti odnos do okolja (gl. 2. člen ZVO-1) • Brezplačnost obremenjevanja narave je sporna

4. Merilo se je z leti spremenilo • Merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja je človekovo zdravje (a ne zgolj današnje… temveč prihodnjih rodov), počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, zdravje in počutje živih organizmov. • vse večji vpliv deontologije: kako bi se morali obnašati, kakšni bi morali biti… • odmik zgolj prava okolja k ekologiji • država prevzema aktivno vlogo “skrbnika” okolja, ne zgolj človeka

5. Viri prava varstva okolja • Ustava (72. člen – zdravo okolje, odgovornost države, varstvo živali) • Horizontalna zakonodaja: • Upravni aspekt: mednarodne pogodbe, ZVO-1 • Civilni aspekt: OZ, SPZ…. • Omeniti pa velja tudi NPVO kot mehko in neposredno neuporabno pravo • Področna zakonodaja: • Ohranjanje narave (ZON), urejanje prostora (ZUreP-1), odpadki (Pravilniki), vode (ZVO-1), odpadna voda (uredbe), zrak (med. konv., uredbe), hrup (uredba in drugi pod. akti), GSO (zakon), varstvo živali (zakon), embalaža (pravilnik), emisije CO2 (podzakonski akti), gnojenje (Uredba), izrabljena motorna vozila (pravilniki), …

6. Kaj obsega PVO? • predpiši in nadzoruj (urejevalno in instrumentalno funkcijo ima predvsem upravno pravo) • v tem segmentu se prepleta več vidikov: • horizontalni: • posegi v okolje (kdaj, pod kakšnimi pogoji…) • monitoringi… • sektorski predpisi • posegi s tržnimi mehanizmi (gospodarska funkcija: npr. trgovanje z emisijami, vzpodbude, subvencije…) • emisijsko in imisijsko pravo • kazenska in civilna odgovornost

7. Kaj ureja horizontalna zakonodaja? • Temeljna načela varstva okolja • Ukrepi varstva okolja (ki se nanašajo ne preprečevanje emisij, nesreč in njihovih posledic, nastajanje odpadkov, …) • Programi in načrti varstva okolja: NPVO, okoljska izhodišča, celovita presoja vplivov na okolje, • Zagotavljanje standardov kakovosti okolja (določanje standardov z upravnim pravom, določanj degradiranega okolja, subsidiarno ukrepanje države…) • Ukrepi v primeru nesreč (obveščanje, pristojni organi, kritje stroškov, …) • Pooblaščenec za varstvo okolja • Znak za okolje • Posegi v okolje (PVO, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje) • Monitoring (spremljanje stanje okolja, obveščanje javnosti, dostop do podatkov, …) • Ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja (okoljske dajatve, trgovanje s pravicami do emisije, Ekološki sklad RS, proračunska sredstva…) • GJSZ varovanja okolja (državne in občinske) • Organizacije na področju varstva okolja (Svet za varstvo okolja, NGO,…) • Inšpekcijsko nadzorstvo (velikega pomena) • Koncesije na naravnih dobrinah

8. Splošno o načelih na področju PVO • Na področju varstva okolja… • velika vloga… kot drugje • mednarodno podobna načela in podobno razumevanje teh načel • velik pomen daje tudi EU (174.2 PES) • a še vedno nimajo popolnega pravnega učinka… • imajo pa tudi velik metodološki pomen… • Tri velika načela prevladujejo: • obremenitelj okolja naj plača (PPP), načelo preventive (prevention), načelo previdnosti (precaution) • kažejo (prvi korak) smer delovanja… • povzročajo tudi ekonomsko-gospodarske težave

9. Načela in post-industrijski riziki • na področju post-industrijskih rizikov zakonodaja pogosto ni v koraku z razvojem dogodkov … ponovno se daje pomen načelom • GMOs • tanjšanje ozona • spremembe podnebja • izguba biotske raznovrstnosti • težave teh novodobnih rizikov so: težko je dokazovanje multiplicitnih vzrokov in posledic (npr. zaradi katerih emisij se dviga gladina morja), gre za svetovne posledice… ne glede na to, kje je vzrok… stroški so socializirani (primer)

10. Trije modeli pristopa k varstvu okolja: • Kurativni model (curative model) • v tem modelu je okolje videno kot da ga je vedno mogoče popraviti (restitutio integrum): what has been polluted can be cleaned up…what has been destroyed, can be restored • kritično ocenjen… pollute, then clean up • je posteriori response na socialni problem • težava, ko je obremenitev okolja zares velika, ali ko ni mogoče najti odgovornega (ali tega ni).. takrat država reagira, a stroški so največkrat socializirani • obremenjevanje okolja je dovoljeno, do anormalne škode

11. Preventivni model(preventive policy) za rizike, ki so predvidljivi • kurativni model potrebuje dopolnitev z določitvijo standardov, ki bi preprečili škodo; • pa načelu: prevention is better than cure; • kurativa je ekonomosko običajno manj sprejemljiva in je tudi negotova; • preventivni model je dragocen, kjer se bi pokazalo, da restitucija ni mogoča (npr. Černobil bo kazal posledice, se ocenjuje, 1000 let); • preventivni model uči: narava se naj izkorišča brez zlorabe (prudent exploitation, avoiding risk of unexpected and irreparable damage); • za razliko od kurativnega modela, tukaj naj ne bi bilo okoljske škode, razen iz nepričakovanih dogodkov; • temelji na znanstvenih dokazih in predvidevanjih možnih škod; • model, ki se zrcali v načelu preventive

12. Slutenjski model (anticipatory model) za rizike, ki niso predvidljivi • model, ki sega preko zmogljivosti znanosti (npr. vpliv različnih kemičnih substanc na ozonski plašč se je dogajal, ne da bi vedeli zanj, ker znanost tega ni zaznala…); • danes se to dogaja s slutnjami o spremembah podnebja; • pojavil se je z globalnimi grožnjami; • vzroki in škoda niso individualni, ampak kolektivni; • model uči, da za vse kar lahko slutimo negativne posledice, zahtevamo, da se ne uporabi oz. se vzdržimo … • pomeni Copernikovo revolucijo: negotovost postane centralni element v postopkih odločanja; • pomemben je časovni element: odločitve sprejete danes, bodo imele posledice po preteklih političnih mandatih, po smrti posameznikov, po veljavnosti zakonodaje itd; (aplikacija slutenjskega modela v načelu predvidljivosti je opravičena na dolgi rok) • današnja odločitev se odraža v negotovi prihodnosti;

13. Načela varstva okolja

14. načelo plačila za obremenjevanje • PPP načelo • Povezujemo ga z ekonomskim učinkom in eksternalijami, ki so lahko +/- (primer) • Načelo je eno modernejših in izhaja tudi iz 174. člen PES • ne le odgovornost za prekomerno onesnaževanje, ampak plačilo stroškov za vsako obremenjevanje • posledica deontološkega pristopa – ni človek gospodar naravnih virov, ampak njihov “najemojemalec” – zanje je treba plačati (tudi, če so obnovljivi) • internalizacija stroškov … strošek okolja ne sme biti socializiran, ko gre za obremenjevanje

15. načelo preventive • antipod kurativnemu modelu • “kaj se mora predpisati” – v prvi vrsti načelo za zakonodajalca • npr. mejne vrednosti skladne s potrebo po čim manjšem spreminjanju okolja… norme se usmerijo k preprečevanju izvorov posledic • znatni del teh pravil izhaja iz EU • PVO in izvedba posegov v okolje • stroški so zato lahko višji • stroški so tudi pri tem načelu lahko socializirani • preprečuje porušenje naravnega ravnovesja • posega tudi na obnašanje posameznikov: npr. ločitev odpadkov na viru • dolgoročno naravna priporočila / vzgoja / sprememba miselnosti • primer

16. načelo previdnosti • Realizirano ex ante v predpisih glede okoljevarstvenega soglasje in dovoljenja (npr. izvedeno iz IPPC direktive) • BAT je lahko “dvorezen meč” – pri BAT in novih tehnologijah ne poznamo tudi slabe strani… • nova tehnologija naj se uporabi le, če ni mogoče pričakovati stranskih posledic oz. nepredvidljivih učinkov • Ko pa gre za “ukrepe”, ki jih je “za” naravo potrebno izvesti… pa okolju grozi nepopravljivo uničenje…se lahko tvega in ukrep izvede

17. načelo trajnostnega razvoja • bistvo – sedanje potrebe in potrebe prihodnosti • krovno načelo, ki posega na druga (npr. celovitosti) • brati ga moramo kot vzdržni razvoj (sustainable development) • increase general environmental awarness • kje naj se zrcali – v katerih aktih in katerih dejanjih?

18. načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve • načelo, ki je blizu PPP načelo ali polluter pays principle • kako je odgovoren – vstop civilne in kazenske odgovornosti (gl. primer 176/03, Komisije proti Svetu... za kaz. odgovor. na področju varstva okolja) • kakšna je odgovornost (subjektivna ali objektivna) • za kaj je odgovoren? • modernejši pristop: biodiversity damage • Ali odgovarja za dopustno obremenjevanje? • Ali nosi pri dopustnem obremenjevanju kakšne stroške? • To načelo stroškov ne socializira ampak internalizira

19. načelo celovitosti • okolja ni mogoče urejati parcialno… • “ukaži in nadziraj” ni vedno učinkovito (npr. rešitve odpadkov ne pomenijo rešitev varstva zraka) • namenjeno zakonodajalcu – kot programska norma • tudi v EU: 6. člen PES določa: “Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.” • realizirano: npr. s PVO • ali v Evropi z IPPC direktivo (o celovitem nadzorovanju in preprečevanju onesnaževanja okolja - Integrated Pollution Prevention and Control)

20. načelo sodelovanja • nacionalno in mednarodno (primer) • področje medresorskega usklajevanja • odnos država – lokalne skupnosti • odnos država, lokalne skupnosti – izvajalci javnih služb • odnos država – posameznik “Lastna pobuda povzročitelja za zmanjševanje obremenjevanja okolja ima ob enakih učinkih prednost pred institucionalnim urejanjem.” • mednarodna solidarnost (obremenjevanje ne pozna državnih meja – sodelovanje pri načrtih, posegih v okolje, obveščanju o nesrečah, izmenjava okoljskih podatkov)

21. načelo obveznega zavarovanja • ideja zavarovanja odgovornosti, kot novodobnega zavarovanja • majhen dolg je problem dolžnika, velik dolg je problem upnika • obvezno ali neobvezno • kaj nam še pove zahteva po zavarovanju?

22. načelo obveznega subsidiarnega ukrepanja • cilj ukrepanja ni kazen ali odškodnina, ampak restitucija • država ukrepa z restitucijo, če ne ukrepa odgovorna oseba – nato pa ima regres • tudi, če te osebe ni oz. je ni mogoče ugotoviti… • tudi, če gre za vir zunaj meja RS… • odškodnine so izvzete (država odgovarja samo okolju, ne pa tudi posameznikom)… • načelo je izvedeno v ZVO-1… • država deluje kot ekonomski lastnik narave in naravnih virov (javnega dobra) – torej kot skrbnik, ne pa kot pravni lastnik • primer

23. načelo spodbujanja • ne le ukazovanje – torej predpiši in nadzoruj - ampak tudi uporaba priporočilnih norm je za PVO zelo značilna: • cilj: spodbujati dejavnosti, tehnologijo, aparate, stroje, ki so “environmental friendly” • kako: power of the purse • tudi subvencije • increase general environmental awarness • komplementarno z emisijskim trgovanjem

24. načelo javnosti • Okoljski podatki morajo biti javni • tudi oblika nadzora nad državo, ki je “skrbnik” za okolje • ex ante • ex post • Kdo mora biti aktiven (posameznik, ali država – pravica vedeti ali pravica biti obveščen)? • Kakšna je vloga NVO? • Aarhuška konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju ter dostopu do pravnega varstva • primer

25. načelo varstva pravic • varstvo v javnem interesu... • varstvo v zasebnem interesu... • civilna tožba, ao popularis, organizacijska tožba, razredna tožba, • kakšen je cilj posameznih tožb?

26. načelo ekološke funkcije lastnine • ustavno načelo in omejitve • kakšen je ratio načela • kaj ima prednost: • ohranjanje kakovosti okolja • izboljševanje le tega • ohranjanje naravnih vrednot (vsak vreden pojav, sestavina živega ali neživega… 4. člen ZON) • biotska raznovrstnost • poseben režim za ekološko/naravno pomembna področja (ZON)