1 / 33

AVGUST ČERNIGOJ

AVGUST ČERNIGOJ. ( 1898–1985). Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu kot sin preprostega pristaniškega delavca iz Dobravelj v Vipavski dolini in matere, ki je bila domačinka s Padrič.

larya
Download Presentation

AVGUST ČERNIGOJ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. AVGUST ČERNIGOJ (1898–1985)

  2. Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu kot sin preprostega pristaniškega delavca iz Dobravelj v Vipavski dolini in matere, ki je bila domačinka s Padrič.

  3. Talent, ki ga je pokazal kot deček, mu je zagotovil štipendijo in prvo šolanje na tržaški umetnostni obrtni šoli, kjer je končal oddelek dekorativnega slikarstva.

  4. Delavnost in predanost umetniškemu ustvarjanju sta ga, v času, ko je prišel kot odpuščeni vojak prve svetovne vojne domov v Trst, privedli poučevat na postojnsko gimnazijo.

  5. Opravljeni izpit za poučevanje na srednjih šolah na akademiji v Bologni je samo še bolj podžgal njegove željo po znanju in razgledovanju po svetu. Zato ga srečamo leta 1922 v Münchnu, ko se je poskušal na likovni akademiji in na umetnostni-obrtni šoli.

  6. Odločilni korak je naredil, ko je šel na znameniti nemški Bauhaus v Weimar, kjer je bil kakšnega pol leta v neposrednem stiku z umetniki, kot so bili Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy, Oskar Schlemmer in drugi ter vpijal dobesedno vse, kar mu je to okolje lahko ponudilo.

  7. Leta 1924 v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani je pripravil prvo konstruktivistično razstavo. Konstruktivizem je smer v likovni umetnosti, ki vse videno dojema in upodablja v oblikah geometričnih konstrukcij.

  8. AVTOPORTRET (1926)

  9. SREČKO KOSOVEL (1926)

  10. Leta 1926 je postal scenograf na odru sv. Jakoba v Trstu in zanj zasnoval vrsto konstruktivističnih scen.

  11. Černigoj je konstruktivistično revolucijo nadaljeval v Trstu. Najprej je poskušal z zasebno šolo, ki pa je prerasla v tržaško konstruktivistično gibanje. V njem so se enakopravno znašli tako slovenski kot italijanski umetniki.

  12. STRUKTURA (1926)

  13. Avgusta Černigoja in režiserja Ferda Delaka je delo vodilo v snovanje mednarodne revije Tank, katere prva številka je izšla jeseni leta 1927. Z njo sta razširila vedenje o slovenski umetnosti. Na evropski oder sta jo postavila leta 1928 s predstavitvijo v Berlinu ter leta 1929 z objavo v posebnem zvezku revije Der Sturm.

  14. Preživljanje družine je Černigoja prisililo, da se je zaposlil v ladjedelnici. Pleskal je ladje. Iz težkega položaja ga je rešil Gustavo Pulitzer Finali, ki mu je dal izdelovati slike in velike dekoracije za italijanske ladje, kot so bile Conte Grande, Conte di Savoia, Victoria, Saturnia, Vulcania.

  15. LADJEDELNICA (1948)

  16. Vrnil se je v zmernejše vode postimpresionistične slike in grafike, k slikanju mestnih vedut, krajin, portretov in tihožitij. Med vojno pa se je preživljal z delom cerkvenih poslikav in dekoracij.

  17. PORTRET SREČKA KOSOVELA (1943-1950)

  18. RTIČ (1953)

  19. Po vojni so se mu odprla nova obzorja. Postal je profesor na slovenski gimnaziji in na učiteljišču v Trstu ter do upokojitve leta 1970 vzgojil vrsto mladih generacij.

  20. TIHOŽITJE (1956)

  21. PRI OKNU (1960)

  22. ABSTRAKTNA KOMPOZICIJA1959

  23. Prek ponovnega zanimanja za lepljenko in tridimenzionalni objekt v sami sliki je začel v drugi polovici šestdesetih in v zgodnjih sedemdesetih znova ustvarjati konstrukcije in poslikane objekte.

  24. BREZ NASLOVA (1960)

  25. PLAŽA 1966

  26. BREZ NASLOVA (1973) JEDKANICA

  27. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na likovnem področju.

  28. BREZ NASLOVA 1980

  29. BREZ NASLOVA (1980)

  30. OGRAJA (1982)

  31. “POPOLNOST JE POTREBNO IZGRADITI PREKO RAZISKOVANJA IN SE NIKOLI PREPUSTITI OBUPU.”

More Related