SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

1. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

2. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH - SMO ENA REDKIH EVROPSKIH DRŽAV, KI IMA ORGANIZIRAN SISTEM PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV. TA ORGANIZIRAN SISTEM PREHRANE JE UREJEN NA NIVOJU DRŽAVE IN JE TUDI UZAKONJEN NA TAKEM NIVOJU. (EDINA DRŽAVA, KI NUDI OTROKOM PO DOSTOPNI EKONOMSKI CENI MALICO V ŠOLI IN JE TO UREJENO Z NACIONALNIM PROGRAMOM). • Vendar! Analiza šolske prehrane na nekaterih šolah je pokazala kar nekaj področij šolske prehrane, ki jih je potrebno izboljšati.

3. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH • Raziskave kažejo, da se je zdravstveno stanje Slovencev v zadnjih letih poslabšalo (večja umrljivost v Evropi zaradi kroničnih bolezni, ki jih povezujemo tudi z nezdravo prehrano). • Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vodili do oblikovanja in sprejetja lastne PREHRANSKE POLITIKE (DZ RS je marca 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike).

4. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH Ta se dotika vseh življenjskih obdobij, posebno skrb pa namenja organizirani prehrani otrok in mladostnikov. • CILJ: • Oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in odnosa do prehranjevanja otrok in mladostnikov, • uveljavitev smernic za zdravo prehranjevanje v organizirani prehrani otrok in mladostnikov, • okrepitev znanja in veščin strokovnega osebja za načrtovanje in pripravo zdrave prehrane.

5. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH Jedilniki naj bodo usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi in priporočenimi kombinacijami različnih vrst živil iz vseh skupin živil. • POTREBNO JE: povečati uživanje svežega sadja in zelenjave, prehranskih vlaknin, kalcija, vitamina C, zmanjšati delež zaužitih maščob in še posebej nasičenih maščob, dati prednost polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa, kakovostnim maščobam (oljčno in repično olje), izogibati se sladkanim pijačam in pripravkom, omogočiti dovolj časa za obroke in jih ponuditi v vzpodbudnem okolju… • Pri načrtovanju prehrane je potrebno upoštevati tudi želje otrok in mladostnikov in jih uskladiti s priporočili.

6. SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH Odločitev, ali bo vsak od nas smernice zdrave prehrane upošteval ali ne, je vedno in povsod izrecno individualna, odvisna od posameznikov; včasih le težko sprejemamo strokovna priporočila ali pa sploh ne. Osnovna naloga organizatorja šolske prehrane in osebja v šolskih kuhinjah pa je, da ponujajo hrano po veljavnih strokovnih priporočilih.

7. TUDI PRI NAS ŽELIMO NA TEM PODROČJU STORITI KORAK NAPREJ: • ANKETA O ŠOLSKI PREHRANI (JAVORNIK); • KOLIKOR JE MOŽNO UPOŠTEVATI SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA PRI NAČRTOVANJU IN PRIPRAVI OBROKOV, (KUHINJSKO OSEBJE, VODJA KUHINJE, VODJA PREHRANE), • SKUPNO STROKOVNO NAČRTOVANJE JEDILNIKOV (vodja prehrane, vodja kuhinje, predstavnik vodstva, učiteljev, staršev in zdravstvenega osebja), • OBVEŠČATI IN PRIDOBITI PODPORO STARŠEV (VODSTVO-SVET STARŠEV), • OSVEŠČATI UČENCE IN JIH VZPODBUJATI ZA ZDRAV NAČIN PREHRANJEVANJA (VSI), • - SPREMLJANJE…

8. ANKETA O PREHRANI MLADOSTNIKOV IN ŠOLSKI PREHRANI

9. Ali meniš, da vplivata hrana oziroma način prehranjevanja na zdravje? Podatki kažejo, da kar 99% devetošolcev ve, da sta hrana oziroma način prehranjevanja pomembna za zdravje. Tabela prikazuje, da ima 40% anketiranih učencev hrano razdeljeno le v tri glavne obroke ali celo manj. Po priporočilihnaj bi dnevno zaužili pet obrokov. Koliko glavnih obrokov zaužiješ dnevno (zajtrk, kosilo, malica, večerja)?

10. Na tabeli vidimo, da se 82% devetošolcev zaveda pomena zajtrka, čeprav je razmeroma zaskrbljujočih 10% tistih, ki stem niso seznanjeni. • Ali meniš, da je redno uživanje zajtrka pomembno za zdravje? Kar 20% anketiranih najstnikov odhaja od doma brez zajtrka, 43% pa jih zajtrkuje le občasno. Ali zajtrkuješ?

11. Kako pogosto kaj prigrizneš med tvojimi glavnimi obroki? Rezultati ankete pa so pokazali, da si razmeroma velik delež učencev prigrizke privošči celo večkrat na dan. Razveseljiv se nam zdi podatek, da si učenci v tako visokem deležu izberejo za prigrizek sadje oziroma zelenjavo. Kaj si najpogosteje izbereš za prigrizek?

12. Največji delež devetošolcev dobi oziroma si zapomni informacije o zdravi prehrani iz televizije in radia, temu pa sledijo kot vir informacij tudi revije. Od kod imaš največ informacij o zdravi prehrani? Iz ankete smo razbrale, da 10% devetošolcev teh informacij ne upošteva, kar 41% devetošolcev pa te informacije upošteva le redko. Ali to znanje oziroma informacije upoštevaš?

13. Iz odgovorov je razvidno, da se zadovoljivo velik delež devetošolcev zaveda pomembnosti razporeditve hrane preko celega dne. Na kakšen način, misliš, da bi najlažje obdržal idealno težo oziroma shujšal? Ugotovimo lahko, da kljub velikemu deležu tistih, ki so aktivni dnevno ali pa vsaj večkrat tedensko, ostaja še vedno prevelik delež tistih, ki so premalo aktivni. Koliko časa nameniš telesnim aktivnostim?

14. Anketni vprašalnik o šolski prehrani

15. Ali ti je všeč šolska malica? Meniš, da šolske malice ustrezajo načelom zdrave prehrane?

19. So ti všeč šolska kosila? Meniš, da šolska kosila ustrezajo načelom zdrave prehrane?