slide1 l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ PowerPoint Presentation
Download Presentation
VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 24

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ - PowerPoint PPT Presentation


  • 224 Views
  • Uploaded on

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ. izdelal: Mihajlo POPOVIĆ vodja seminarja: prof. dr. Matej FISCHINGER. Teme:. rekonstrukcija – statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi sanacijski ukrepi –

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ' - kerri


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
vpliv utrditvenih ukrepov na trajnost zidanih zgradb seminar iz konstrukcij

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADBSEMINAR IZ KONSTRUKCIJ

izdelal: Mihajlo POPOVIĆ

vodja seminarja: prof. dr. Matej FISCHINGER

slide3
Teme:
  • rekonstrukcija –

statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi

  • sanacijski ukrepi –

čiste sanacije in nekonstrukcijski ukrepi, s katerimi ne izboljšamo neposredno nosilnosti zgradbe, izboljšamo pa njeno funkcionalnost

  • trajnostni pristop ukrepov, gradbena fizika
stati ne zahteve
Statične zahteve
  • Ob rekonstrukciji (zidanega) objekta moramo le-temu z utrditvenimi ukrepi zagotoviti ustrezno nosilnost in stabilnost ter protipotresno odpornost skladno z aktualnimi predpisi.
  • Utrditveni ukrepi morajo biti tehnološko izvedljivi.
najpogostej i utrditveni ukrepi
Najpogostejši utrditveni ukrepi

Najpogosteje uporabljeni utrditveni ukrepi pri

zidanih objektih so:

  • pod in obbetoniranje temeljev
  • sistematično injektiranje kamnitih zidov
  • izvedba armiranobetonskih ometov opečnih zidov
  • povezovanje zidov (jeklene vezi, sidranje,…)
  • ojačitev (lesen strop, opečni oboki, pruski svod) ali izvedba novih stropnih konstrukcij
nekaj ostalih utrditvenih ukrepov
Nekaj ostalih utrditvenih ukrepov

Ostali utrditveni ukrepi pri zidanih objektih so:

  • utrditev temeljnih tal (jet-grouting)
  • izvedba novih (opečnih) zidov in armiranobetonskih okvirjev
  • ojačitev armiranobetonskih stropov
  • ojačitev lesenih ostrešij (sidranje, novi elementi, lesne zveze, zaščita proti lesnim škodljivcem) ali izvedba novih, največkrat jeklenih
analiza pogostosti utrditvenih ukrepov
Analiza pogostosti utrditvenih ukrepov
  • Največkrat so potrebni ukrepi za povezavo objekta in statično utrditev stropnih konstrukcij, pri čemer je slednje potrebno tudi zaradi zagotavljanja toge šipe v ravnini stropov.
  • Skorajda enako pogosto so potrebni ukrepi za utrditev nosilnih zidov, še posebej ob upoštevanju zahtev Evrokoda 8.
  • Redkeje so potrebni ojačitveni ukrepi temeljnih konstrukcij, tudi zaradi konsolidacije temeljnih tal.
sanacijski ukrepi pri rekonstrukcijah objektov
Sanacijski ukrepi pri rekonstrukcijah objektov

Najpogosteje gre za sanacijo vlage:

  • drenaže
  • hidrofobno injektiranje
  • vertikalna hidroizolacija temeljev
  • horizontalna hidroizolacija temeljev (bariere, temperiranje,…)
  • sanacija ometov (hidrofobni ometi)
zakonitosti obna anja rekonstruiranih zidanih objektov
Zakonitosti obnašanja rekonstruiranih zidanih objektov
  • Za utrditev se uporabljajo uveljavljeni postopki.
  • Utrditveni ukrepi so se večinoma uveljavili skozi daljše obdobje.
  • Uveljavili so se tudi zaradi tega, ker v primeru strokovno korektne izvedbe ni večjih negativnih stranskih učinkov.
  • Glede tega je gradbeništvo konservativna panoga, kar pa glede na možne negativne posledice niti ni slabo.
celovitost
Celovitost

Pri celostnem pristopu moramo paziti na:

  • vpliv ukrepov na povečanje nosilnosti
  • sodelovanje novih in starih konstrukcij (detajli)
  • vpliv ukrepov na gradbeno fiziko in posledično trajnost
potek rekonstrukcije starej ega zidanega objekta
Potek rekonstrukcije starejšega zidanega objekta

PREGLED TEH. IN PROJ. DOK.

PREGLED TEH. IN PROJ. DOK.

  • če je na voljo
  • največkrat samo
  • posnetek
  • vizualni pregled
  • skladnosti z dok.
  • program sond.

VIZ. PREGLED ZASNOVE IN POŠKODB

VIZ. PREGLED ZASNOVE IN POŠKODB

  • izvedba sond.
  • in-situ in lab.
  • preiskave

MINIMALNI

PROGRAM

PREGLED OBJEKTA S SONDIRANJEM

  • obstoječe stanje
  • idejna ojačitev

STATIČNA IN SEIZMIČNA ANALIZA

poročilo

z izsledki in

rezultati analiz

MNENJE O OBSTOJEČEM STANJU

MNENJE O OBSTOJEČEM STANJU

NEUSTREZNO

USTREZNO

STATUS QUO ALI RUŠITEV

STATUS QUO ALI RUŠITEV

IZJAVA V SMISLU 38. ČLENA ZGO-1

IZJAVA V SMISLU 38. ČLENA ZGO-1

obvezno za PGD

  • spom. zaščita
  • iskanje invest.
  • rušitev

IDEJNE SMERNICE ZA SANACIJO IN OJAČITEV - REKONSTRUKCIJO

  • konstr. ukrepi
  • ostali ukrepi

NE

OCENA STROŠKOV

približen popis

v pomoč

investitorju

ODLOČITEV INVESTITORJA

ODLOČITEV INVESTITORJA

PZR, IDZ,

PGD, PZI,…

  • zahteve
  • investicijski prog.
  • Redko dosežen cilj:
  • Veleposl. ZRN
  • Gim. Moste

DA

IZDELAVA PROJEKTA (IDZ, PGD, PZI)

IZDELAVA PROJEKTA (IDZ, PGD, PZI)

IZVEDBA SANACIJE IN OJAČITVE

IZVEDBA SANACIJE IN OJAČITVE

trajnostni pristop
Trajnostni pristop

Trajnost s tehničnega vidika (so še okoljski,

ekonomski, družbeni in kulturni vidiki):

  • Zagotoviti moramo trajnost samega utrditvenega ukrepa oziroma dodanega dela konstrukcije.
  • Z utrditvenim ukrepom ne smemo zmanjšati trajnosti ostalih delov konstrukcije in s tem celega objekta.
  • V tem smislu moramo poskrbeti za sožitje statičnih zahtev glede nosilnosti s pogoji gradbene fizike.
nosilnost gradbena fizika
Nosilnost – gradbena fizika
  • Pri uveljavljenih ojačitvenih in sanacijskih postopkih v primeru strokovne zasnove in izvedbe utrditveni ukrepi praviloma ne povzročajo težav glede zahtev gradbene fizike.
  • Pri vpeljavi novih ojačitvenih ukrepov je potrebno misliti na zahteve gradbene fizike.
zahteve gradbene fizike
Zahteve gradbene fizike

Pri projektiranju stavb moramo glede gradbene

fizike računsko dokazati:

  • vrednosti toplotne prehodnosti U [W/m2K] konstrukcijskih sklopov morajo bit manjše od dovoljenih
  • difuzija vodne pare – do kondenza ne sme priti, oziroma ne sme preseči dopustne vlažnosti materiala, pozimi kondenzirana vlaga se mora poleti posušiti
gradbena fizika energetska sanacija
Gradbena fizika – energetska sanacija

Energetska sanacija stavb:

  • toplotna izolacija zunanjih sten
  • toplotna izolacija strehe (izraba podstrešja) ali stropa proti podstrešju (mrzlo podstrešje)
  • zamenjava ali tesnjenje oken (premalo prezračevanja – pojav plesni)
  • odprava toplotnih mostov, z dodajanjem izolacije pa jih lahko tudi ustvarimo
  • nove inštalacije, radiatorji, kotli, obnovljivi viri energije (ni direktno vezano na konstrukcijo)
gradbena fizika novi postopki
Gradbena fizika – novi postopki

Pri uvajanju novih ojačitvenih postopkov moramo

misliti tudi na stranske učinke, kot so npr.:

  • uvajanje vode in ostalih snovi v konstrukcije v času izvedbe; premalo časa za sušenje ob nezadostnem ogrevanju in prezračevanju
  • ustvarjanje toplotnih mostov
  • preprečevanje prehoda vlage
  • ustvarjanje pogojev za kapilarni vlek
toplotni mostovi
Toplotni mostovi
  • Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih.
  • Na mestu toplotnega mostu je pozimi toplotni tok iz notranjega ogrevanega prostora v zunanje okolju močno povečan.
  • Na takem mestu je zato temperatura notranje površine znižana, kar lahko privede do kondenzacije.
vrste toplotnih mostov
Vrste toplotnih mostov
  • konstrukcijski – ovoj stavbe je prekinjen ali predrt z materialom z veliko toplotno prevodnostjo, npr. jeklo in (armiran) beton (balkoni, preklade,…)
  • geometrijski – zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v okolje, je precej večja od notranje, npr. vogal
  • kombinirani – konstrukcijski in geometrijski hkrati, npr. vogalna armiranobetonska vez
  • konvekcijski – na mestu prekinitve ali netesnosti vlažen notranji zrak prodira v ovoj
kodljivi vplivi vlage
Škodljivi vplivi vlage

Negativni vplivi vlage v nosilnih konstrukcijah:

  • zmanjšanje trdnosti vlažnih zidov, dodatna ogroženost zaradi zmrzovanja
  • raztapljanje soli, luščenje ometa, razvoj plesni
  • korozija armature in betona
  • gnitje lesenih elementov
  • povečanje toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov, toplotni most poleg energetskih izgub še potencira šibko točko
sovpre ne stropne konstr les in ab vpliv na grad fiziko
Sovprežne stropne konstr. (les in AB) – vpliv na grad. fiziko
  • Pred izvedbo plošče je potrebno preprečiti omočenje lesenih stropnikov, da ne pride do njihovega gnitja.
  • Zaradi preprečenega zračenja z zgornje strani moramo zagotoviti prezračevanje stropnikov z zračniki na fasadi. Pri starejših hišah so zračniki narejeni, pri nestrokovnih prenovah fasad pa jih pogosto prekrijejo z ometom.
obojestranski armirani ometi vpliv na grad fiziko
(Obojestranski) armirani ometi – vpliv na grad. fiziko
  • Pri obojestranskih AB ometih lahko zaradi toplotno prevodnega materiala in nižjih površinskih temperatur notranje površine zidu pride do kondenzacije
  • Obojestranski AB ometi tvorijo s povezovalnimi jeklenimi sidri skozi zid točkovne toplotne mostove; toplotni mostovi so lahko tudi na mestih spojnic med zidaki
  • Nujno potrebna je toplotna izolacija na zunanji strani fasadnega zidu
zaklju ek
Zaključek
  • statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi
  • sanacijski ukrepi
  • Trajnost utrditvenih ukrepov je zagotovljena samo ob upoštevanju zahtev gradbene fizike
  • Nujno potreben je CELOSTNI PRISTOP