marko bizjak javna razsvetljava d d n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. PowerPoint Presentation
Download Presentation
Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 66

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. - PowerPoint PPT Presentation


  • 325 Views
  • Uploaded on

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Javna razsvetljava: - pregled osnovnih zahtev - varčna raba energije - sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije. JAVNA RAZSVETLJAVA. Z unanja razsvetljava je nastala namensk o – iz potrebe

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.' - justine-roy


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
marko bizjak javna razsvetljava d d
Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

Javna razsvetljava:

- pregled osnovnih zahtev

- varčna raba energije

- sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije

javna razsvetljava
JAVNA RAZSVETLJAVA

Zunanjarazsvetljavaje nastala namensko – iz potrebe

namenzunanjerazsvetljave je izboljšanjevidljivosti in /ali pa estetike

denarne in nedenarnekoristirazsvetljave

javna razsvetljava1
JAVNA RAZSVETLJAVA

- Zagotavljanje varnosti oseb in premoženja

- Zagotavljanje varnosti v prometu

- Oblikovanje celostne nočne podobe mest in naselij

pariz
Pariz
  • absolutistični vladar je želel nadzor nad ljudstvom tudi v nočnem času
  • 1461 izda Luis XI. uredbo o obveznem izobešanju lantern
  • razsvetljava zaradi režima nepriljubljena
  • 1667 zametki centralno organizirane javne razsvetljave
london
LONDON
  • razsvetljava iz razloga zagotavljanja varnosti
  • izobešanje lantern ob zimskih praznikih
  • od 1415 obvezno v zimskem času
  • razsvetljava med ljudmi dobro sprejeta
ljubljana
LJUBLJANA
  • osamljene oljne luči leta 1751
  • 1797 oddajo prižiganje v zakup
  • 1864 svetilke na petrolej
  • od 1860 uvajanje plinske razsvetljave
20 stoletje razvoj motornega prometa
20. STOLETJE –RAZVOJ MOTORNEGA PROMETA

- RAZSVETLJAVA DO ZAČETKA 20. STOLETJA

NAMENJENA IZKLJUČNO OSEBNI VARNOSTI

- NOVE ZAHTEVE Z RAZVOJEM MOTORNEGA PROMETA

predpisi in standardi s podro ja javne razsvetljave
PREDPISI IN STANDARDI s področja javne razsvetljave

- SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA

( Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava)

  • UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA
  • UREDBA KOMISIJE (ES) ŠT. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk…, visokointenzivnostnih sijalk in svetilk za delovanje le teh
sist en 13 201 cestna razsvetljava
SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA

1.del: Izbor razredov za razsvetljavo (tehnično poročilo)

2. del: Zahtevane lastnosti

3. del: Metode za izračun

4. del: Meritve v cestni razsvetljavi

sist en 13 201 cestna razsvetljava1
SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA
  • SVETLOBNOTEHNIČNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI OMOGOČAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI:
    • CESTE ZA MOTORNI PROMET – SKUPINA ME in CE
    • ULICE IN PEŠČEVE POVRŠINE – SKUPINA S
enakomernost svetlosti
ENAKOMERNOST SVETLOSTI
  • vzdolžna enakomernost svetlosti Ul= Lmin/Lmaks
  • splošna enakomernost svetlosti

Uo = Lmin/Lsr

zahteve za razsvetljavo za motorni promet
ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA MOTORNI PROMET
  • Zagotavljanje visoke horizontalne osvetljenosti.
  • Dobra splošna in vzdolžna enakomernost osvetljenosti in svetlosti
  • Velike višine montaže svetilk (8 –12 m )
  • Razmeroma nizke zahteve glede barvnega videza
slide18
Za pešce je pomembno razpoznavanje obrazov in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrična osvetljenost
zahteve za razsvetljavo za pe ce in po asni promet
ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA PEŠCE in POČASNI PROMET
  • Povprečna vodoravna osvetljenost
  • Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nižje zahteve kot pri motornem prometu)
  • Vertikalna/polcilindrična osvetljenost
  • Manjše zahteve glede enakomernosti
  • Večje zahteve glede barvnega videza
  • Nižje višine montaže
tudi preurejena svetilka v sloveniji ni dovoljena
TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI DOVOLJENA
  • PRIMER SVETILKE – OLD QUEEN S STREET, LONDON
uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesna evanja okolja ur list rs 81 2007
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ur. list RS 81/2007)

Poseganje v zahteve za:

  • javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost prometa in premoženja)
  • ustvarjanje celostne nočne podobe mesta
  • zahteve za osvetljevanje športnih površin
slide31
4. člen – DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z “OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI” – ZELO OMEJENA MOŽNOST IZBIRE SVETILK
  • USTREZA SAMO SVETILKA Z RAVNIM STEKLOM USMERJENA VZPOREDNO Z VODORAVNICO
  • V ENERGETSKEM SMISLU NI NAJBOLJ VARČNA!
rezultati francoske tudije a globoka kapa b ravno steklo ulr 0 c rahlo ukrivljeno steklo ulr 1
Rezultati francoske študijeA-globoka kapaB-ravno steklo, ULR=0%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%
uredba komisije es 245 2009 najvi ja prioriteta varnost in zmanj anje porabe energije
UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009NAJVIŠJA PRIORITETA – VARNOST IN ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE
uredba pozitivno
UREDBA - POZITIVNO
  • SPODBUJA OBNOVE JAVNE RAZSVETLJAVE
  • PRISPEVA K ZMANJŠANJU SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA
uredba pomanjkljivosti
UREDBA - POMANJKLJIVOSTI
  • NI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO
  • NAPAČNO POVEZOVANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA
  • NAPAČNA MERILA ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST
  • NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN TEHNOLOŠKO NAPREDNIH REŠITEV
  • VSEBUJE VRSTO TEHNIČNIH NESMISLOV
  • NEGIRA KULTURNO DEDIŠČINO
prioritete evropske zakonodaje
PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE

Osebna varnost

Poraba energije

Zaščita okolja

mo nosti za zmanj anje porabe energije in stro kov za javno razsvetljavo
MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJEIN STROŠKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO

Optimizacija svetlobnotehničnih rešitev in uporabljene opreme

Uporaba novih tehnoloških rešitev

Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in sistemov daljinskega vodenja

optimizacija svetlobno tehni nih re itev in uporabljene opreme
OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNIČNIH REŠITEVIN UPORABLJENE OPREME
  • Prilagoditev nivojev svetlosti/osvetljenosti
  • Izbira ustreznih svetlobnotehničnih karakteristik opreme

in zamenjava svetilk

  • Uporaba elektronskih predspojnih naprav in možnosti dvostopenjskega krmiljenja
ne osvetljuj preve po nepotrebnem
NE OSVETLJUJ PREVEČ PO NEPOTREBNEM
  • PRAVILNA DOLOČITEV PROMETNE SITUACIJE
  • USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNIČNEGA RAZREDA
  • SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira kvalitetne opreme
  • KVALITETNO IN REDNO VZDRŽEVANJE
slide44
Sposobnost zaznavanja (Revealing Power - RP) v odvisnosti od svetlobnotehničnih parametrov(Van Bommel 1979)
led svetilke
LED svetilke

- 117lm/W podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj, CCT=6500K, bining z največjim svetlobnim tokom

  • 94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz. nevtralna bela

- 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj

  • 68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povprečni bining
  • 61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...)
  • 55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku
potrebno je upo tevati podatke o celotni svetilki
POTREBNO JE UPOŠTEVATI PODATKE O CELOTNI SVETILKI
  • Končni rezultat 40-60lm/W – edini merodajni podatek je podatek, o celotni svetilki pri podani barvni temperaturi in temperaturi okolice 25 stopinj
prednosti led svetilk
Prednosti LED svetilk

- Dolga življenska doba

- manjši stroški vzdrževanja

- vse večji izkoristki

- takojšen zagon

- možnost regulacije (v reduciranem režimu večji izkoristki)

- celoten barvni spekter

-možnost dinamičnega spreminajnja barv

led svetilke ostale prednosti
LED svetilke - ostale prednosti

velika možnost oblikovanja svetil

odpornost na vibracije

-ne vsebujejo živega srebra

ne sevajo v UV in IR spektru svetlobe

sistem pametne prilagodljive razsvetljave
SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE RAZSVETLJAVE
  • Sistem omogoča:
    • varčevanje pri porabljeni energiji
    • zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja
    • spremljanje dogodkov in predvidevanje napak
    • zmanjšanje stroškov vzdrževanja
    • pripravo potrebnih analiz in podatkov

za vzdrževanje in optimizacijo naprav

sistem pametne razsvetljave
SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:

Centralni nadzorni sistem

Lokalne krmilne enote v prižigališčih

Nadzorne enote v svetilkah

centralni nadzorni sistem
CENTRALNI NADZORNI SISTEM
  • Prostorski informacijski sistem (PIS)
  • SCADA
  • modul za komunikacijo z odjemalci
  • modul za energetsko knjigovodstvo
  • modul za analize in poročila
  • modul za generiranje delovnih nalogov
na ini komunikacij lp svetilka
NAČINI KOMUNIKACIJ LP- SVETILKA

- PLC (komunikacija po močnostnih kablih)

- radijske komunikacije

- wi – fi

pomembno
POMEMBNO

- odprti enotni standardi in protokoli za komunikacijo

- povezljivost različnih rešitev

- Prednost ima zasnova CNS (centralnega nadzornega sistema)

slide59

PROJEKT ESOLI

  • Namen projekta je seznanitev z možnostmi, ki jih ponuja pametna razsvetljava in pospešiti uporabo nove tehnologije na celotnem področju Evrope.
cilji
CILJI
  • Povečati učinkovitost naprav za javno razsvetljavo
  • Zmanjšanje izpustov CO2 zaradi javne razsvetljave
  • Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja
  • Prenos znanja
  • Vzpostavitev mreže ključnih dejavnikov
  • Izboljšanje tržnih razmer za dobavitelje električne energije
slide62

Projekt ESOLI

  • Delavnica na tematiko pametne javne razsvetljave
  • Ljubljana september 2011
mo nosti za financiranje obnov javne razsvetljave
Možnosti za financiranje obnov javne razsvetljave

Lastna sredstva

Javno zasebno partnerstvo

Sredstva EU in republike (do 250Eur/MWh), min. vrednost operacije

200 000 Eur

primeri pozitivnih izku enj
PRIMERI POZITIVNIH IZKUŠENJ
  • Občina Trbovlje
      • Zmanjšanje porabe cca 45%
  • Občina Divača
      • zmanjšanje porabe cca 48%
slide65
PRIKLJUČNA MOČ JR V LJUBLJANI VKLJUČNO Z JR DRŽAVNIH CEST NA PODROČJU MOL SE JE MOČNO ZMANJŠALA ŽE PRED KONCEM LETA 2007!

V PRIKAZU NI ZAJETA RAZSVETLJAVA OBVOZNICE (DARS)