nuk s sodelovanjem cankarjevega doma gradili smo knji nico n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico” PowerPoint Presentation
Download Presentation
NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico”

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 30

NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico” - PowerPoint PPT Presentation


  • 104 Views
  • Uploaded on

NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico”. SODELOVANJE RAZVOJ KAKOVOST GOSPODARNOST lokacija-prostor-oprema. Cilji posvetovanja. Predlogi za hitrejše in kakovostno prostorsko urejanje knjižnic, okrepitev sodelovanja vseh dejavnikov, vključenih v gradnjo knjižnic,

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico”' - juro


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
nuk s sodelovanjem cankarjevega doma gradili smo knji nico
NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma“Gradili smo knjižnico”

SODELOVANJE

RAZVOJ

KAKOVOST

GOSPODARNOST

lokacija-prostor-oprema

cilji posvetovanja
Cilji posvetovanja
  • Predlogi za hitrejše in kakovostno prostorsko urejanje knjižnic,
  • okrepitev sodelovanja vseh dejavnikov, vključenih v gradnjo knjižnic,
  • obravnava težav za njihovo preseganje,
  • večji in boljši izkoristek znanja v ponudbi dela, tehnološke in pohištvene opreme.
sponzorji
Sponzorji
  • Uporabnik pove, kako dobra knjižnica je. >IAM
  • Kar zmore dobro, naj stroj opravi namesto človeka. > BETAX Ljubljana
  • Knjižna polica, zaščitni znak knjižnice. > TIM Maribor
  • Sodobnost, opredeljena s stolom. > PRELOG
  • Sok poživi, ko se volja izgubi. > Mercator
slide4
Gradili smo prostor za triPosvetovanje NUK, Center za razvoj knjižnic

Ljubljana, 22.5.2006

dr. Silva Novljan

knji nica

uporabnik

lokacija

sodelovanje

razvoj

kakovost

gospodarnost

avtor

oprema

knjižničar

prostor

KNJIŽNICA

vloga javne knji nice
Vloga javne knjižnice
  • krepitev pomena javne lastnine,
  • dostopnost javnega prostora,
  • enakost dostopnosti storitev,pravičnost,
  • socialna,
  • razvijanje samozavesti pri posameznikih, skupnosti, zmanjševanje socialne izolacije,
  • razvoj pismenosti,
  • izobraževalna,
  • vpliv na gospodarstvo,
  • ohranjanje zdravja,
  • dostopnost javne informacije.
podoba knji ni nega prostora podoba nagovora za obisk in uporabo
Podoba knjižničnega prostorapodoba nagovora za obisk in uporabo
  • svobode,
  • prijetnih oblik,
  • spodbude,
  • ustvarjalnosti,
  • učenja,
  • raziskovanja,
  • uživanja,
  • druženja,
  • bivanja drugačnosti,
  • unikata, ki odseva združene potrebe okolja, ki je samostojno uporabljiv, prilagodljiv in po namenu prepoznaven.
slide8

knjižničar

lepota

sodelovanje

razvoj

kakovost

gospodarnost

arhitekt

uporabnost

investitor

trdnost

Ustvarjalci dobre knjižnice

Vir: Iz prispevkov Gabrijelčič, P.

in Planko; L: na posvetu Gradili smo knjižnice, 2006

zna ilnosti prostora za izkoristek vsebine in procesov
Značilnosti prostora za izkoristek vsebine in procesov:
  • prilagodljiv,
  • strnjen,
  • razširljiv,
  • pester,
  • organiziran,
  • udoben,
  • bivanjsko stabilen,
  • varen,
  • gospodaren.

(Faulkner-Brown, H.: Planning and designing library buildings V : Library buildings, 1989)

knji nica prostor za tri
Knjižnica: prostor za tri?

1. Visokošolske knjižnice (2003)

Število knjižnic: 57

Število potencialnih uporabnikov: 90.858

Prostor:

- 41.066 m² = 452 m² / 1000 uporabnikov

  • 32.484 m² (brez NUK)= 357 m² /1000 uporabnikov
  • 20.984 m² (še brez UKM)= 231m² /1000
  • 18.660 m² (še brez CTK)= 205 m²/ 1000

Od 50 m² do 2248 m²

Vir: Jakac-Bizjak, V.: Visokošolske knjižnice. NUK, 2004

2 olske knji nice 2002 3
2. Šolske knjižnice (2002/3)

Število knjižnic: 1.031

Število potencialnih uporabnikov: 302.855

Prostor:

- 59.036 m² = 195 m² / 1000 uporabnikov

  • OŠ 42.061 m² = 220 m² /1000 uporabnikov
  • SŠ 16.975 m² = 152 m² /1000 uporabnikov

Vir: Urad RS za statistiko

3 splo ne knji nice 2004
3. Splošne knjižnice, 2004
  • 61 osrednjih knjižnic
  • 179 krajevnih knjižnic

Prostor:

75.930 m² = 381 m² /10.000 prebivalcev

  • od 800 m² do 200 m²/ na 10.000 prebivalcev okolja knjižnice
  • prostor največje: 6.177 m² (4.569 m²+1.608 m² garaža)
  • 17 posegov v prostor: 2.186 m²

10 prenov: 1.329 m² (od 20 m² do 630 m²)

7 novih prostorov: 857 m² (povprečje 122 m²; od 14 m² do 340 m²)

Vir: Novljan, S.: Splošne knjižnice. NUK, 2005.

dose eni na rti
Doseženi načrti?
  • 2004: 75.930 m²

82% načrtovanega prostora v letu 1979 (92.500 m² do leta 2000)ob preseženem standardu 3 knjige. V 23. letih 52.738 dodatnih m² ali 69%.

(Vir: Korže-Strajnar, A.: Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 1970-1980, 1982.)

povpre je prostora na 10 000 prebivalcev pokrajine in manjkajo e knji nice
Povprečje prostora na 10.000 prebivalcev pokrajine in manjkajoče knjižnice

Pokrajina m²/10.000 Manjkajoče

prebivalcev knjižnice

Štajerska 245 13

Sp.Podravje 267 1

Gorenjska 313 1

Celjska 356 3

Dolenjska 381 14

Osrd.Slovenija 382 26

Obalnokraška 413 3

Pomurje 442 3

Koroška 639 2

Goriška 649 4

knji nica za 10 000 prebivalcev najmanj a osrednja knji nica na 381 m
Knjižnica za 10.000 prebivalcev (najmanjša osrednja knjižnica) na 381 m²

Pogoji m²

(Doseženo povprečje/Potreba po standardu na 1000 prebivalcev).

  • knjižnično gradivo (4.204/4.000) 624
  • sedeži z opremo (4,7/20) 12,5 + 42,5
  • čitalniški sedeži (25/30) 62,5 +12,5
  • zaposleni (3,8+2/5+3) 36 + 12
  • večnamenski prostor (50/) 75
  • skladišče (10%/) 30
  • SKUPAJ 765 + 142

RAZLIKO od 381m² do 907m²= 527m² (58%) zgraditi v desetih letih (standard: do 2015)

zakaj bi vlagali v prostor izkoristek prostora uporaba knji nice
Zakaj bi vlagali v prostor?Izkoristek prostora > uporaba knjižnice

2004 (381m²) 2015 (907m²)

  • 4,44 obiskov na prebivalca 10
  • 12 izposojenih enot na prebivalca 30
  • 26 obiskovalcev na uro 70
  • 70 enot izposojenega gradiva na uro 150
  • 35 obiskovalcev prireditve 40
  • Stroški uporabe:
  • 4.336 SIT na prebivalca, od tega država 405 SIT

1000 SIT

  • 977 SIT na obiskovalca
  • 633 SIT na enoto izposojenega gradiva
koliko denarja bomo rabili razlike v gradnji razlike v ceni
Koliko denarja bomo rabili? Razlike v gradnji > razlike v ceni
  • krajevna knjižnica (2000): 174.051,00 SIT/ m² (prostor v nenamenski stavbi)
  • krajevna knjižnica (2004): 205.457,00 SIT/m²(nakup prostora, obnova, del pohištva)
  • osrednja knjižnica (2001): 235.000,00 SIT/m² (prenova hiše)
  • osrednja knjižnica (2005): 377.671,00 SIT/m² (novogradnja v dvonamenski stavbi); 400,722,00 SIT/m² s tehnično opremo
  • osrednja območna knjižnica (2000): 303.398,00 SIT/m²

(novogradja)

  • osrednja območna knjižnica (2004): 312.520,00 SIT/m² (prenova gradu in prizidek)
kako uspe ni smo bili
Kako uspešni smo bili?

Index rasti prostora splošnih knjižnic:

1979: 23.192 m² do 1989: 42.346 m² > 183 (10 let)

1989 do 2004: 75.939 m² > 179 (15 let)

Rast rezultat:

zakonodaje

izobraževanja

motivacije

svetovanja

cilji aktivnosti za urejanje prostora
Cilji aktivnosti za urejanje prostora
  • spoznavanje zakonitosti načrtovanja za uspešno delo knjižnice in nujnosti spremenjenega delovanja knjižnice za prilagajanje spremembam okolja;
  • spoznavanje pomena priprave dobrega knjižničnega programa> osnove za dobro načrtovanje knjižničnega prostora;
  • učenje uporabe strokovnih priporočil za načrtovanje knjižničnega programa;
  • ugotavljanje splošnih družbenih potreb za načrtovanje knjižničnega programa.
vrste aktivnosti
Vrste aktivnosti
  • posvetovanja
  • obiski tujih knjižnic
  • razstave
  • standardi
  • priročnik

Vpliv aktivnosti na:

  • knjižnični program
  • načrtovanje potrebnega prostora in opreme
elementi na rtovanja knji nice
Elementi načrtovanja knjižnice
  • Analiza okolja knjižnice in potreb uporabnikov
  • Analiza delovanja knjižnice
  • Program za prostorsko oblikovanje knjižnice
  • Izbira lokacije za knjižnico
  • Načrtovanje gradnje in arhitekture
  • Splošno o zunanjosti zgradbe
  • Notranja organizacija knjižnične zgradbe
slide23
Dostopnost knjižnice za funkcionalno in druge oblike oviranih ljudi
  • Komunikacijska, električna in druga oprema
  • Notranja ureditev
  • Knjižnično skladišče in knjižne police
  • Druga oprema
  • Varnost in zaščita
  • Vzdrževanje knjižnične zgradbe in zemljišča

Vir:Novljan, S.& R. Potokar & R. Slokar: Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic, 2001

zadrege pri
Zadrege pri
  • načrtovanju knjižnic, tudi knjižničnega programa,
  • izbiri lokacije,
  • uveljavljanju kakovosti, učinkovitosti, varčnosti,
  • izboru najboljšega idejnega načrta,
  • dostopnosti knjižnice in njenega gradiva za posebne potrebe prebivalcev,
  • zbiranju, analiziranju in vrednotenju informacij, načrta ali prostora,
  • uveljavljanju knjižničarjevih strokovnih zahtev in želja,
  • izbiri opreme,
  • gradbeni izvedbi,
slide25
uveljavljanju bivanjske kakovosti (gretje, prezračevanje..),
  • uvajanju nove (interaktivne) tehnologije,
  • dopolnjevanju in spreminjanju standardov za knjižnice,
  • izobraževanju strokovnjakov, svetovalcev,
  • uvajanju nove organizacije knjižnice, novih metod in načinov delovanja,
  • uveljavljanju življenja z vso naravno kompleksnostjo, ki vabi v knjižnico,
  • vrednotenju knjižnic: pomembnejše od števila obiskovalcev je podatek kaj so ti dobili v knjižnici,
  • ovrednotenju nove knjižnice po končani investiciji: s fizičnega in socialnega vidika ter odnosov med njima.
delo v prihodnosti
DELO V PRIHODNOSTI
  • Okoli 74 novih splošnih knjižnic
  • Obnova (dopolnitev) okoli 50% prostora

splošnih knjižnic

  • Pa še urejanje prostora visokošolskih, šolskih, specialnih knjižnic

Foto: Kambič, Primožič at all

je tudi na a knji nica
JE TUDI NAŠA KNJIŽNICA?
  • izraz življenjske moči okolja;
  • posebna, čeprav podobna drugim;
  • sodobna, tudi po dvajsetih letih;
  • s še nekaj vonja po starem;
  • prostor, kjer zaživijo vsa čutila;
  • prisotna vedno in na način, ki posamezniku najbolj ustreza;
  • usklajuje tradicijo (razmišljanje, duhovnost) in sodobnost (potrošniško orientirane potrebe uporabnika);
  • brez ovir za uporabo;
  • odprti forum;
  • varuje pravice avtorja in uporabnika.
bo tudi na a knji nica
BO TUDI NAŠA KNJIŽNICA
  • turistična atrakcija (ki združuje v obliki sociološke, tehnološke in psihološke cilje)?
  • predstavljena v medijih kot: najbolj vznemirjajoča zgradba-najpomembnejša zgradba nove generacije in najbolj razveseljujoča-serija epizod urbanega okolja- osupljajoča energija- prva knjižnica 21. stoletja- nekaj, kar vas spodbudi k aktivnosti, ko ste v njej, s prostori kot so: dnevna soba, kavarna glasbena kupola, ploščad srečevanja, soba mešane ponudbe;
  • pridobila donatorja, čigar ime bomo vklesali na zgradbo?

(Divelko, J& L.Gottlieb: The Evolution of Library and Museum Partnerships, 2004)

  • vzgojila knjižnično generacijo (ob internetni)?
  • na nek način predlagala vedenje? (Piano, R.: Mesta kot polja strpnosti, kjer se spajajo drugačnosti. Delo, 18. april 2006)
prispevek sodelujo ih
Prispevek sodelujočih
  • Kako do (še) boljših rezultatov?
  • Kako premagati ovire?

UČENJE NA IZKUŠNJAH, ZNANJU

slide30
Predlog za naslednje posvetovanje:

So knjižničarji usposobljeni za upravljanje velikih knjižnic ali kako iz 40% na 100% velikost prostora?