komuniciranje v diplomaciji n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
KOMUNICIRANJE V DIPLOMACIJI PowerPoint Presentation
Download Presentation
KOMUNICIRANJE V DIPLOMACIJI

Loading in 2 Seconds...

  share
play fullscreen
1 / 33
Download Presentation

KOMUNICIRANJE V DIPLOMACIJI - PowerPoint PPT Presentation

jenny
233 Views
Download Presentation

KOMUNICIRANJE V DIPLOMACIJI

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. KOMUNICIRANJE V DIPLOMACIJI diplomsko delo V Ljubljani, 15. decembra 2003

  2. Diplomatski stiki in komuniciranje so ustaljeni v mednarodnem komunikacijskem sistemu, vendar prihaja do sprememb v praksah komuniciranja v diplomaciji zaradi tehnološkega razvoja komunikacijskih sredstev. • Spremembe v komuniciranju v diplomaciji je mogoče pokazati s posameznimi spremembami, ki zadevajo komuniciranje. Prihaja do pojava: • .Novih akterjev (in posredno vsebin) v komunikacijski izmenjavi • .Novih kanalov komuniciranja v diplomaciji • .Novih stilov komuniciranja (t.j. oblik in praks) • .Spremembe v funkcijah diplomatov

  3. Opredelitve pojmov Diplomacija je vodenje odnosov med suverenimi državami preko uradnega posrednika, ki je član državne diplomatske službe ali začasen diplomat in je lociran doma ali v tujini. /…/ Diplomacija je glavno sredstvo komunikacije držav med sabo, kar jim omogoča regulirano in kompleksno komunikacijo. To je komunikacijski sistem v mednarodni družbi. (G.R. Berridge 2001b: 62, 63) Bistvena značilnost diplomacije je komunikacija. /…/ Večina formalnih postopkov v diplomaciji je bila vzpostavljena, da bi ohranjala in olajševala komunikacijo ter zmanjševala nesporazume in izkrivljanje v meddržavni komunikaciji. (Russett in Starr 1996: 246) Komuniciranje v diplomaciji vs. diplomatsko komuniciranje

  4. Komuniciranje v diplomaciji • Pravica, pooblastilo oz. avtoriteta za sodelovanje v komunikacijski izmenjavi izvirajo iz: • Ustave (politični sistemi!) • Mednarodnih konvencij • Pooblastila ustreznega državnega funkcionarja • 3 skupine oseb, ki tako pooblastilo imajo: • Državni funkcionarji • Mednarodni funkcionarji • Osebe, ki niso mednarodni ali državni uradniki

  5. Državni funkcionarji • Šef države: • formalna avtoriteta in politični vpliv znotraj države; odvisno od političnega sistema • ratifikacija pogodb (politični sistem!) • Predsednik vlade: • običajno mu je dodeljena visoka stopnja formalne avtoritete, velik politični vpliv • zastopanje države v vseh delih formalnih pogajanj, lahko jih tudi sam zaključi • Minister za zunanje zadeve in visoki funkcionarji na ministrstvu za zunanje zadeve: • minister: poseduje pooblastila za sodelovanje v diplomatskem procesu, vendar ni nujno da ima najvišja pooblastila ali končno besedo pri odločanju in oblikovanju zunanje politike • drugi: nimajo neposrednih pooblastil; njihova pooblastila izhajajo oz. so jim podeljena na osnovi osebnega delovnega mesta, političnega vpliva, njihove integritete in diplomatskih sposobnosti • Drugi ministri in visoki funkcionarji na teh ministrstvih: • dodelitev pooblastil drugim ministrom in visokim funkcionarjem se opravičuje s strategijo (imajo več informacij in višjo avtoriteta za odločanje na posameznih področjih)

  6. Državni funkcionarji - nadaljevanje • Diplomati • kot posebej imenovani funkcionarji zadolženi za diplomatske postopke imajo pooblastilo oziroma avtoriteto za sodelovanje v komunikacijski izmenjavi • šef misije je pristojen za predstavljanje svoje misije in ne rabi izkazovati pooblastila; mora pa prejeti pooblastilo za podpisovanje pogodb • Konzuli • konzulat se lahko pooblasti, da opravlja diplomatske funkcije • Uradniki specialnih misij • pooblastila so v glavnem odvisna od značaja in namena misije • komunikacijska izmenjava med uradniki misije in vladnimi uradniki države sprejemnice je nujna za izpolnitev funkcij misije, za zbiranje in prenašanje informacij in policy svetovanje vladi države pošiljateljice - na osnovi tega so uradnikom podeljena pooblastila

  7. Državni funkcionarji - nadaljevanje • Vojaški funkcionarji • pooblastila za sodelovanje v komunikacijski izmenjavi se dodeljujejo v primeru, ko njihovo specializirano znanje in sposobnosti opravičujejo uspešnost v reševanju naloge • Člani zakonodajnega telesa • zakonodajno telo kot celota je na različne načine pristojno za nadzor nad oblikovanjem mednarodnih odnosov v državi • Pravni funkcionarji: • nimajo formalne avtoritete za sodelovanje v diplomatskem procesu, lahko pa so za to posebej pooblaščeni • Tiskovni ataše: • podeljeno mu je pooblastilo za komunikacijsko izmenjavo, ki se navezuje na njegovo funkcijo (vzdrževanje stikov z lokalnimi mediji, pomembnimi mnenjskimi voditelji in dopisniki iz domače države)

  8. Mednarodni funkcionarji • Vodje sekretariatov mednarodnih organizacij • vodstvo vsake mednarodne organizacije ima številne možnosti za sodelovanje v diplomatskem procesu • avtoriteta uradnikov je odvisna od moči mednarodne organizacije, v kateri delujejo • Drugi visoki predstavniki sekretariatov • njihova avtoriteta je odvisna od: uradnega mesta, njegovih osebnih sposobnosti in značaja mednarodne organizacije, v kateri so zaposleni • Člani komisij, komitejev in drugi posebni predstavniki • člani komisij ali komitejev so lahko države ali posamezniki • zahtevo po komunikaciji lahko tudi zavrnejo (JAR 1963)

  9. Osebe, ki niso državni ali mednarodni uradniki Osnova za avtoriteto za sodelovanje v diplomatskem procesu oseb, ki niso uradniki zgoraj navedenih struktur, so naslednje: • lahko posredujejo informacije • lahko imajo moč, da vplivajo na odločitve skupine • imajo posebne lastnosti (veščine, sposobnosti, znanja), ki lahko prispevajo v diplomatskem procesu • Osebe, ki niso uradniki, nimajo pravice uradnega predstavljanja države ali mednarodne organizacije, razen če jim je za to podeljena posebna ad hoc avtorizacija. Tako pooblastilo bo vključilo neuradno osebo na mesto uradnika. • Te osebe so naslednje (glej: Murty 1989: 170 - 178): • Vodje političnih strank in gibanj • Vodje skupin pritiska • Posamezniki

  10. “Internacionalizacija sodobnega življenja vodi do tega, da imajo že skoraj vsa področja mednarodne razsežnosti, v polje mednarodne komunikacije vstopajo novi akterji in novi problemi, meja med zunanjo in notranjo politiko pa je vse bolj zabrisana” (Plavšak 2003) Ekonomska revolucija (sile liberalizacije, privatizacije, sekularizacije in globalizacije) Δ POJAV NOVIH AKTERJEV (in posredno VSEBIN)

  11. Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja svojo nalogo tako, da komunicira: • Preko mreže lastnih diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih misij v tujini • S tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki so akreditirani v državi • Z neposrednimi kontakti z ministrstvi za zunanje zadeve drugih držav • Z javnostmi (objavljanje gradiv, izjave za javnost, tiskovne konference, itd.)

  12. Smeri in nivoji komuniciranja v diplomaciji Diplomacija kot “sistem komunikacije in komunikacijskih tokov” (Deutsch v Derian 1991: 32 ) SPOROČEVALEC / KOMUNIKATOR PREJEMNIK / RECEPIENT

  13. DRŽAVA A Predsednik države DRŽAVA B Predsednik države DRŽAVA C Predsednik države VLADA VLADA VLADA Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje JAVNOSTI JAVNOSTI JAVNOSTI STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE   Sekretariat MEDNARODNA ORGANIZACIJA X MEDNARODNE JAVNOSTI

  14. DRŽAVA A Predsednik države DRŽAVA B Predsednik države DRŽAVA C Predsednik države VLADA VLADA VLADA Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje JAVNOSTI JAVNOSTI JAVNOSTI STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE   Sekretariat MEDNARODNA ORGANIZACIJA X MEDNARODNE JAVNOSTI

  15. Interno komuniciranje • Ta smer komuniciranja je bistvena za delovanje vsake diplomacije. Zajema: • komuniciranje med državo in njenimi misijami • komuniciranje znotraj diplomatsko-konzularnih predstavništev • Sem spada: • izmenjava informacij • pošiljanje navodil za delo misij • posredovanje beležk, poročil in analiz • prenašanje informacij prejetih iz drugih predstavništev (če so zanimive za posamezno misijo) • prenašanje pomembnih člankov in informacij iz množičnih medijev • poročanje o knjigah in publikacijah, ki pišejo o pomembnih medsebojnih odnosih med državama ali kakih drugih pomembni temah • dostava statističnih podatkov

  16. DRŽAVA A Predsednik države DRŽAVA B Predsednik države DRŽAVA C Predsednik države VLADA VLADA VLADA Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje JAVNOSTI JAVNOSTI JAVNOSTI STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE   Sekretariat MEDNARODNA ORGANIZACIJA X MEDNARODNE JAVNOSTI

  17. Značilnosti internega komuniciranja: • ne uporabljajo “diplomatski” načini; obstaja minimalna stopnja normirane uradne korespondence, ki jo določajo posamezne države • forma je odvisna od vsebine in je praviloma določena s standardi uradnega dopisovanja posamezne države • velik del komunikacije na tem nivoju se opravi popolnoma neformalno na primer preko telefona, z osebnim, ustnim dogovorom, v primeru poslovnega potovanja, preko drugega uslužbenca misije itd. • precej komunikacije je zaščiten s šifro, “da bi se ohranila skrivnost diplomatske korespondence, eden glavnih predpogojev za uspeh politike in diplomacije” (Nick 1997: 58,59).

  18. Eksterno komuniciranje • Gre za komunikacijo države (državno upravo kot tako, kjer sta bistvenega pomena vladno ministrstvo za zunanje zadeve in njene misije) navzven v njeno mednarodno okolje – komuniciranje z drugimi subjekti mednarodne skupnosti. • Smeri komuniciranja: • Neposredni dialog med ministrstvi za zunanje zadeve dveh ali več držav • Komunikacija ministrstva za zunanje zadeve s tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki so akreditirani v državi (pri čemer imajo lahko katera stran sedež v tretji državi) • Komunikacija med dvema ali večimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki so akreditirani v državi sprejemnici • Komunikacija med dvema ali večimi misijami držav, ki so akreditirane pri eni mednarodni organizaciji • Komunikacija med sekretariatom neke mednarodne organizacije in stalnimi misijami, ki so akreditirane pri njej • Komunikacija med sekretariati različnih mednarodnih organizacij Δ

  19. DRŽAVA A Predsednik države DRŽAVA B Predsednik države DRŽAVA C Predsednik države VLADA VLADA VLADA Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje JAVNOSTI JAVNOSTI JAVNOSTI STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE   Sekretariat MO X1 Sekretariat MO X3 Sekretariat MEDNARODNA ORGANIZACIJA X2 MEDNARODNE JAVNOSTI

  20. Pomembno spremembo v sodobni diplomaciji je opaziti v povečanju števila sestankov na političnem vrhu držav, ki jih štejemo v t. i. osebno diplomacijo. Konference se s samostojnimi srečanji šefov držav, predsednikov vlad ali zunanjih ministrov spremenijo v tisto, za kar so šele v petdesetih letih začeli uporabljati pojem diplomacija na vrhu (summit diplomacy) (Simoniti 1995b: 35). Δ Δ Shittle diplomacija

  21. Diplomacija v odnosu z javnostmi Načrtovan in prepričevalen komunikacijski proces vlade (usmerjen k javnostim), s katerim si prizadevajo ustvarjati pozitivno podobo, ustvarjati dober imidž in vzdrževati ugled svoje države navzven ter pridobivati podporo in zaupanje ljudi (volivcev!) pri izvajanju zunanje politike. pomen javnosti mednarodne javnosti javnost / odprtost diplomatske komunikacije javna diplomacija državni imidž “Tuja propaganda, ki jo vodijo ali usmerjajo diplomati in /…/ je sedaj pomembna naloga diplomatskih misij” (Berridge) odsev razvoja telekomunikacijskih sredstev in množičnih medijev

  22. DRŽAVA A Predsednik države DRŽAVA B Predsednik države DRŽAVA C Predsednik države VLADA VLADA VLADA Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve Predsednik vlade  MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Minister za zunanje zadeve VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje VELEPOSLANISVO Diplomatsko osebje JAVNOSTI JAVNOSTI JAVNOSTI STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE STALNE, AD HOC MISIJE   Sekretariat MEDNARODNA ORGANIZACIJA X MEDNARODNE JAVNOSTI

  23. Diplomatsko komuniciranje, diplomatske funkcije in funkcije diplomatov • Funkcije diplomacije (Plantey): • .Predstavljanje • .Informiranje oz. obveščanje • .Varovanje interesov • .Pogajanje • Po Russet in Starru ima diplomacija pet funkcij: • 1. uravnavanje konfliktov • 2. reševanje problemov med dvema vladama ali več • 3. pospeševanje in omogočanje mednarodne komunikacije na številnih področjih • 4. pogajanje in dogovarjanje o posebnih primerih, pogodbah in sporazumih • 5. celovito izvajanje in načrtovanje programa zunanjepolitičnih odločitev neke države v odnosu do druge

  24. predstavljanje obveščanje pogajanja Δ Funkcije diplomatov spreminjanje okoliščin, nov kontekst mednarodnih odnosov Diplomati se srečujejo z novimi izzivi in nalogami: določajo agende, odpirajo vprašanja, oblikujejo koalicije, mednarodne režime ali red, katalizirajo kolektivno akcijo itn.

  25. Splošna pravila diplomatskega komuniciranja in stikov Diplomatsko komuniciranje - medkulturno komuniciranje When in Rome, do as Romans do. Načelo učinkovitosti Vzdrževati stike na enakem nivoju Prijetne pogovore je treba opraviti preko lastnih predstavništev v tujini, za neprijetne pa je treba povabiti tujega diplomata v ministrstvo za zunanje zadeve Diplomacija izven uradnih prostorov

  26. Diplomatski jezik in stil Srž diplomacije je komunikativno delovanje, ki ga Habermas opredeli kot socialni odnos, ki se odvija znotraj kompleksne mreže medsebojnih struktur navodil, norm in pravil, ki nastajajo in se spreminjajo v komunikativni interakciji med državami (Lose v Plavšak 2002: 119). Medsebojno razumevanje se izoblikuje skozi diplomatsko komunikativno interakcijo. Skupni jezikovni kod Stil Diplomatski žargon Pomen in status slovenskega jezika v diplomaciji

  27. Načini diplomatskega komuniciranja Zgodnja faza: izključno ustni kontakti pisno komuniciranje kot nadomestilo osebnega stika kot samostojno in enakovredno sredstvo diplomatskega komuniciranja telegraf, telefon

  28. Ustno komuniciranje • Telefonski pogovor • značilnosti, pomen, uporaba, Hot-lines, Rdeči telefon • Televizija, radio, medmrežje • Video konference Δ

  29. Pisno komuniciranje - diplomatska korespondenca • Danes kot diplomatsko korespondenco razumemo vso korespondenco v uradne namene, ki si jo izmenjujejo osebe in organi, ki opravljajo posle in naloge na področju mednarodnih odnosov (Feltham 1998, 30) • Vrste diplomatske korespondence: • Osebno pismo • Uradno pismo • Nota, verbalna nota ali nota v tretji osebi (protestna nota, ultimativna nota, cirkularna nota, kolektivna nota) • Memorandum • Pro memoria ali Aide-mémoire • Bela knjiga • Bout de papier (fr.) • Non-paper (ang.)

  30. Uradna korespondenca med državnimi poglavarji: • Akreditivno ali poverilno pismo • Odpoklicno pismo • Patentno pismo • Eksekvatura • Poslanica • Poluradna korespondenca: • Čestitke • Vabila • Sožalja • Zahvalna pisma • Posredovanje diplomatske pošte

  31. TELEKOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE IN POMEN NJIHOVEGA RAZVOJA ZA DIPLOMACIJO Vsaka tehnološka novost v sklopu z drugimi nudi nove možnosti v diplomatskem komuniciranju. “Diplomacija dolguje vzpon vsaj deloma neobstoju hitrih komunikacij /.../.” “Zaton diplomacije” (Morgenthau) “Hitrejše komunikacije, tisk in demokracija bodo strmoglavili staro diplomacijo” (Jules Cambon 1905)

  32. Δ

  33. V RAZMISLEK - namesto zaključka • Evolucija ali revolucija diplomacije? • Zaton diplomacije (funkcije, postopki) • Diplomatska predstavništva in meddržavna komunikacija v prihodnosti • Shema tri-nivojskega komunikacijskega sistema in sodobni mednarodni komunikacijski sistem • Slovenska diplomacija - podoba in identiteta