1 / 17

VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA. Seminarska naloga Daša Majcen. Spremembe v gibanju Zemlje skozi čas so posledica cikličnih sprememb 3 dejavnikov (Milanković):. Rezultanta sprememb= ledene in medledene dobe.

heidi
Download Presentation

VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA Seminarska naloga Daša Majcen

  2. Spremembe v gibanju Zemlje skozi čas so posledica cikličnih sprememb 3 dejavnikov (Milanković):

  3. Rezultanta sprememb=ledene in medledene dobe

  4. ciklične spremembe v kroženju▼spremembe klime-pojav ledenih dob▼spremembe vegetacije

  5. Porečje Amazonke: • 7 milijonov km2, 9 držav • ½ ohranjenega tropskega gozda • Vsak peti ptič živi v Amazoniji!

  6. Namena: • Raziskati poteke spreminjanja vegetacije (predvsem položaj južne meje) na področju Amazonije od zadnjega ledeniškega maksimuma (LGM) do danes. • Podati možne dejavnike, ki so določen vegetacijski tip vzbudili.

  7. Metode in rezultati: • Preučevani območji (jezero Bella Vista in jezero Chaplin) ležita v južni Amazoniji v Noel Kempff Mercado National Parku. • Vzorce sedimenta (iz globine 5,5m, od tega je globina vode 2,5m) so obdelali po standardnih metodah in izločili cvetni prah. Določili so njegovo vrstno sestavo. • Rezultate iz obeh lokacij so nazorno prikazali na grafikonu.

  8. Moraceae Isoetes Mauritia CuratellaAmericana Alchornea Poaceae

  9. Diskusija • Na spremembe vegetacije najbolj vplivajo trije dejavniki 1. Klima – predvsem padavine in temperatura 2. Koncentracija CO2 3. Človek

  10. 1. Klima • rekonstrukcije paleoklimatov in vplivi le teh na paleovegetacijo so težavni, ker oboji temeljijo na količini fosilnega cvetnega prahu MED POLEDENITVIJO (do LGM): • temperatura je bila ca. 5ºC nižja • padavine je težje rekonstruirati, prostorsko so vprašljive, v preteklosti so se padavinski režimi spreminjali • iz sedimenta jezer Pata, Verde in Dragao so ugotovili, da je bila količina padavin višja od današnje (niso opazili sledi premoga) • jezero Titicaca naj bi bilo takrat obsežnejše -> paleojezero Tauca • padavin je bilo na omenjenih območjih 20-75% več • na območju NKMNP so se pojavljala sušna obdobja -> občasna prisotnost travovk (Poaceae) in Isoetes-a , podobno so ugotovili na Serri Dos Carrajas • Sklep: kritični faktor, ki določa količino padavin ni količina vlage na točni lokaciji, ampak globalen prenos vlage

  11. OD POLEDENITVE DO DANES • po letu 15500 PS se začnejo klimatski dejavniki počasi spreminjati (po nekaterih virih se to zgodi že med 19000 in 22000 PS-kar sovpada z LGM) povišata se temperatura in sušnost • v NKMNP se pojavi večja koncentracija zelišč (Isoetes) ter travnatih rastlin, kot pomemben indikator savane se pojavi Curatella americana (ang. sandpaper tree), poviša se vsebnost org. snovi (požari) • leta 11500 PS pride do skokovitega porasta temperature -> začetek medledene dobe • po letu 3000 PS je Amazonija ponovno deležna porasta količine padavin -> v NKMNP se zvišajo gladine jezer (ni več Isoetes-a, pojavi se Moraceae, ta dogodek povezujejo s selitvijo ITCZ proti jugu, kar je povečalo količino sončnega sevanja in skrajšalo deževno dobo • doseženo je bilo potrebno mesečno povprečje (1500mm) in presežen kritični minimum za sušno obdobje (100mm)

  12. 2. Koncentracija CO2 KONCENTRACIJA CO2 MED POLEDINITVIJO: • je bila nižja, med 180 in 200 ppm (pred ind. revolucijo 280 ppm) • NKMNP: tamkajšnje vrste so bile že tako ali tako pod vodnim stresom (sezonske padavine), nižja konc. CO2 to le še zaostri -> pri nižji konc. CO2 je privzem vode iz okolja pri rastinah slabši • pri nižji konc. CO2 imajo prednost C4 rastline, ki imajo glede tega bolj učinkovit metabolizem->glede na to, da so kljub temu v NKPMN rastla drevesa lahko sklepamo, da je bila količina padavin zadostna KONCENTRACIJA CO2 OD POLEDENITVE DO DANES: • Sprva je bilo razmerje med kol. CO2 in padavinami neugodno (malo padavin, malo CO2), kar je vplivalo na boljšo uveljavitev C4 rastlin (savana) • Po letu 18000 konc. CO2 počasi raste, po letu 3000 PS se poviša še količina padavin -> pojavi se tropski deževni gozd (C3 rastline)

  13. 3. Antropogeni vplivi • Ljudje so na območju amazonke živeli od leta 11200 PS, obstaja verjetnost da so delno vplivali na spremembe vegetacije • Obstajajo dokazi o tem, da so nekateri gozdovi “umetni”, saj izgleda kot da so zrasli na opuščenih nasipih • Verjetno, je da je bila razlog za del požarov človekova aktivnost • Ni jasno, ali je širitev gozdov po letu 3000 PS povzročil človek

  14. Efekt tople grede? • Antropogen efekt bo pripomogel • k dvema pojavoma: povišanju CO2 in temperature ->spremembe v padavinskih režimih, kar je še posebej neugodno za ekotonalno območje NKMNP • Povečala se bo količina rastlin, prilagojenih na sušo • Po mnenju nekaterih efekti ne bodo tako zelo drastični, saj imajo gozdovi sposobnost ustvarjanja lastne mikroklime (dobra termoregulacija), pri pogoju da je prisotna zadostna količina vode • Že v preteklosti se je izkazalo, da razpoložljivost vode igra večjo vlogo pri razporeditve rastlin, kot pa koncentracija plina (ko je bil pred LGM klub nizki konc. CO2 tam gozd)

  15. ~KONEC~

More Related