odvisnost od tablet n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
ODVISNOST OD TABLET PowerPoint Presentation
Download Presentation
ODVISNOST OD TABLET

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 28

ODVISNOST OD TABLET - PowerPoint PPT Presentation


  • 1005 Views
  • Uploaded on

ODVISNOST OD TABLET. Irena Rahne – Otorepec Psihiatrična klinika Ljubljana Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola. “Nevarne” tablete. Anksiolitiki: Helex (Xanax), Lexaurin, Loram, Lorsilan, Apaurin, Distranevrin… Hipnotiki: Dormicum, Fluzepam, Cerson, Sanval!

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'ODVISNOST OD TABLET' - hastin


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
odvisnost od tablet

ODVISNOST OD TABLET

Irena Rahne – Otorepec

Psihiatrična klinika Ljubljana

Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola

nevarne tablete
“Nevarne” tablete
  • Anksiolitiki: Helex (Xanax), Lexaurin, Loram, Lorsilan, Apaurin, Distranevrin…
  • Hipnotiki: Dormicum, Fluzepam, Cerson, Sanval!
  • Analgetiki: Opioidni (Tramal)
  • Ostali analgetiki – zloraba, ne opredeljeni kot psihoaktivne snovi

IRO (16.6.2005)

diagnoza
Diagnoza
  • Nepremagljiva želja oz. hrepenenje po tableti
  • Oslabljen nadzor nad količino zaužitih tablet (oseba težko preneha z jemanjem)
  • Povečana toleranca (za enak učinek je potrebna vedno večja količina)
  • Telesna odvisnost (po zmanjšanju ali odtegnitvi se pojavi “kriza” z določenimi znaki)

IRO (16.6.2005)

mkb 10 diagnosti ne kategorije
MKB 10 – Diagnostične kategorije
  • F11.x Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja opioidov
  • F13.x Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja sedativov in hipnotikov
  • F55 Zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti (npr. neopioidni analgetiki, odvajala, antacidi, tudi antidepresivi, antipsihotiki…) – ta kategorija je slabo razumljiva

IRO (16.6.2005)

ne eleni u inki pri jemanju anksiolitikov 1
Neželeni učinki pri jemanju anksiolitikov (1)
  • Kratkoročni: 10% zaspanost, psihomotorična upočasnjenost …
  • Dezinhibicija (neposredni učinek intoksikacije): agitiranost, manija, paranoja…
  • Dolgoročni: upad kognitivnih funkcij, padci – starejši
  • “Rebound” fenomen (ukinitveni farmakološki sindrom): anksioznost, nespečnost

IRO (16.6.2005)

ne eleni u inki pri jemanju anksiolitikov 2
Neželeni učinki pri jemanju anksiolitikov (2)
  • Pojav odvisnosti in odtegnitvene reakcije.
  • Kombinacija z alkoholom in drugimi sedirajočimi PAS je nevarna (motnje zavesti, blokada dihanja).

IRO (16.6.2005)

rizi ne skupine
Rizične skupine
  • Ženske naj bi 2- krat pogosteje postale odvisne od BDZ.
  • Osebe, ki so odvisne od alkohola ali drugih PAS (psihoaktivnih snovi)

5 – krat pogosteje zlorabljajo psihotropna zdravila

  • Starejši
  • Zdravstveni delavci

IRO (16.6.2005)

uvedba anksiolitikov kdaj 1
Uvedba anksiolitikov – kdaj? (1)
  • Pri anksioznih motnjah: generalizirana anksiozna motnja, fobije, panični napadi
  • Huda stresna reakcija
  • Prilagoditvena motnja
  • Pri depresivni motnji, kjer je izrazita anksioznost
  • Pri izrazito privzdignjenem razpoloženju
  • Pri akutnih psihotičnih simptomih

IRO (16.6.2005)

uvedba anksiolitikov kdaj 2
Uvedba anksiolitikov – kdaj? - 2
  • Zdravljenje abstinenčne krize pri odvisnosti od alkohola in drugih PAS (psihoaktivnih snovi)
  • Anksiozna stanja pri organskih obolenjih
  • Obolenja CŽS spastičnimi znaki
  • Epileptični status
  • Pred diagnostičnimi in operativnimi posegi

IRO (16.6.2005)

trajanje zdravljenja z anksiolitiki
Trajanje zdravljenja z anksiolitiki
  • Dolžina zdravljenja mora biti skrbno načrtovana
  • Praviloma naj ne traja več kot 3 tedne
  • Zelo redki bolniki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje!
  • Ocena zlorabe psihotropnih zdravil: vprašalnik CAGE!

IRO (16.6.2005)

uspavala hipnotiki 1
Uspavala –hipnotiki (1)
  • Za razliko od anksiolitikov so manj varna zdravila.
  • Imajo visok potencial za razvoj tolerance in odvisnosti – če “zdravimo” simptom = nespečnost.
  • Blokirajo dihalni center.
  • Pri večjih odmerkih povzročajo motnje srčnega ritma.

IRO (16.6.2005)

uspavala 2
Uspavala (2)
  • Občasno jih še uporabljamo pri zdravljenju nespečnosti, abstinenčne krize pri odvisnosti od alkohola, anksiolitikov.
  • Fenobarbiton je zdravilo za epilepsijo.
  • Vsi hipnotiki po 6 mesecih nepretrganega jemanja nimajo več učinka!!!

IRO (16.6.2005)

uspavala zolpidem
Uspavala – zolpidem
  • Za kratkotrajno zdravljenje nespečnosti
  • Učinek: skrajša se čas uspavanja
  • Hitro delovanje, dobra prenosljivost, varnejši od barbituratov
  • Pogostejši stranski učinki: negotova hoja, vrtoglavica, motnje vida
  • Po nekajtedenskem rednem jemanju se razvije TOLERANCA
  • Potencial razvoja odvisnosti!!!

IRO (16.6.2005)

analgetiki
Analgetiki
  • Opioidni
  • Nesteroidni
  • Raba za vetrebralne bolečine, glavobole
  • Pogost (50-80%) je glavobol ob prekomernem jemanju (GZA): je dnevni, pulzirajoč; pogosta nespečnost, depresija, razdražljivost
  • Bolniki imajo primarno glavobol vsaj 20 let, kronično jemanje analgetika vsaj 10 let

IRO (16.6.2005)

gza nadaljevanje
GZA - nadaljevanje
  • Opioidne analgetike ukinjamo postopno.
  • Odtegnitveni simptomi se pojavijo v 24 – 48 urah, ko so najintenzivnejši, trajajo 3-4 tedne.
  • Glavobol se izboljša po prekinitvi jemanja analgetika, ki je povzročil GZA.

IRO (16.6.2005)

odtegnitveni simptomi pri bzd 1
Odtegnitveni simptomi pri BZD (1)
  • BZD s kratkim razpolovnim časom in visoko potentni običajno povzročajo izrazitejšo odtegnitveno reakcijo ob ukinitvi.
  • Pri tistih z daljšim razpolovnim časom in še aktivnimi metaboliti pride do zakasnitve pojava krize za 1-2 tedna.

IRO (16.6.2005)

odtegnitveni simptomi pri bzd 2
Odtegnitveni simptomi pri BZD (2)
  • Abstinenčna kriza po odtegnitvi BZD/hipnotikov je lahko huda in trajajoča, vendar praviloma ni življenjsko ogrožajoča.
  • Najpogostejši simptomi: nespečnost, nemir, tresenje, napetost, razdražljivost, znojenje, mišični krči, vrtoglavica, slabost, nezbranost, depresivno razpoloženje, …
  • Redko: pojav simptomatskih epileptičnih napadov tipa grand – mal!!

IRO (16.6.2005)

predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih 1
Predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih (1)
  • Določene razvojne značilnosti mladostnika občutki, praznine, nezadovoljstvo, neustrezni načini pomiritve…) lahko vplivajo na večjo nevarnost zlorabe zdravil.
  • 15% mladostnikov ima psihične težave, ki so pogosto neprepoznavne in nezdravljene.

IRO (16.6.2005)

predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih 2
Predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih (2)

Anketa med slovenskimi srednješolci (1995 – 1996):

  • 10.4% jih je že jemalo pomirjevalo, od tega:
  • 35% po zdravnikovih navodilih
  • 37% po lastni presoji
  • 12% jih je dobilo zdravila od staršev!!!

IRO (16.6.2005)

varno raba psihotropnih zdravil pri starej ih 1
Varno raba psihotropnih zdravil pri starejših (1)
  • Dejstva: manjša absorbcija, večji delež maščevja, manjša vezava na albumine – zato so večja nihanja koncentracije
  • Podaljšani so razpolovni časi BZD.
  • Posledice jemanja BZD: anterogradna amnezija, nižja toleranca za sedacijo, akutna intoksikacija, odvisnost

IRO (16.6.2005)

varna raba psihotropnih zdravil pri starej ih 2
Varna raba psihotropnih zdravil pri starejših (2)
  • Smernice: majhni začetni odmerki, počasno večanje odmerkov, natančen režim odmerjanja, preverjanje jemanja, učinka, neželenih učinkov.
  • Pozorni moramo biti na sočasno vplivanje drugih zdravil.

IRO (16.6.2005)

zdravniki ce
Zdravniki/ce
  • Predpisujemo preveč anksiolitikov in uspaval.
  • Zelo pomembno vlogo imajo naša stališča in prepričanja.
  • Zdravniki/ce, ki gojijo zdrav življenjski slog, bolj ustrezno prepoznajo zlorabo/odvisnost od psihotropnih zdravil in znajo pravilneje ukrepati.

IRO (16.6.2005)

priporo ila 1
Priporočila (1)
  • Pri zdravljenju z BZD / hipnotiki moramo poznati indikacije, priporočeno dolžino zdravljenja in načine varnega ukinjanja.
  • Zelo jasno se moramo zavedati, da imajo ta zdravila potencial za razvoj zlorabe in odvisnosti.

IRO (16.6.2005)

priporo ila 2
Priporočila (2)
  • Predpisovanje BZD za zdravljenje anksioznosti zahteva znanje pri iskanju “ravnotežja” med tveganji zlorabe in pozitivnimi učinki seveda z upoštevanjem tudi drugih načinov obvladovanja teh simptomov
  • Zdravilo izbora za dolgotrajno zdravljenje anksioznih stanj so antidepresivi!

IRO (16.6.2005)

priporo ila 3
Priporočila (3)
  • Bolniki naj ne prenehajo z jemanjem BZD sami, ampak naj izpeljejo ukinjanje oz. detoksikacijo pod medicinskim nadzorom.
  • Ukinjanje naj bo postopno – približno po četrtino celotnega dnevnega odmerka na teden.
  • Pogosto je umestna bolnišnično ukinjanje BZD / hipnotikov.

IRO (16.6.2005)

zdravljenje na enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola 1
Zdravljenje na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola (1)
  • Daljša abstinenčna kriza (običajno vsaj 5-6 tednov, blagi simptomi trajajo tudi do 2 meseca)
  • Zdravljenje je zato daljše (pri SOA je okvirno 3 mesece).
  • Pogosto so odvisnosti od tablet pridružene druge psihične motnje: anksiozne, depresivne, druga odvisnost: alkohol, nikotin

IRO (16.6.2005)

zdravljenje 2
Zdravljenje (2)
  • Skupinska psihoterapija (skupaj z odvisnimi od alkohola)
  • Uporaba vedenjsko – kognitivnih tehnik
  • Nenapovedano preverjanje abstinence z urinskimi testi
  • Večkrat je potrebno nadaljnje ambulantno psihiatrično vodenje.
  • Pogosti so recidivi.

IRO (16.6.2005)

sporo ila
Sporočila
  • Zdravniki naj bi skrbeli za:
  • stalno izobraževanje s področja bolezni odvisnosti
  • konzultacije pri psihiatrih – adiktologih
  • skrbno vodenje pacientove dokumentacije
  • S tem bi se izboljšala klinična praksa in zmanjšalo tveganje za “medikolegalno” predispozicijo.

IRO (16.6.2005)