1 / 25

Upravna delitev

AVSTRIJA Bojan Kmecl, III.OŠ ,Celje. Splošno. Upravna delitev. Dunaj 1. Dunaj 2. Zgodovina Avstrije 1. Zgodovina Avstrije 2. Dežela: Gradiščansko. Dežela: Koroška. Zgodovina Avstrije 3. Zgodovina Avstrije 4. Dežela: Salzburg. Dežela: Sp.Avstrija. Dežela: Tirolska. Glasba.

gil-best
Download Presentation

Upravna delitev

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. AVSTRIJABojan Kmecl, III.OŠ ,Celje Splošno Upravnadelitev Dunaj 1 Dunaj 2 ZgodovinaAvstrije 1 Zgodovina Avstrije 2 Dežela: Gradiščansko Dežela: Koroška Zgodovina Avstrije 3 Zgodovina Avstrije 4 Dežela: Salzburg Dežela: Sp.Avstrija Dežela: Tirolska Glasba Dežela: Štajerska Dežela: Vorarlberg Dežela: Zg.Avstrija Mozart Umetnost: Klimt Umetnost Umetnost: Hundertvaser Pravljice Kulinarika Šport Naša severna soseda ZAPRI

  2. Republik Österreich Republika Avstrija Glavno mesto: Dunaj – Wien 48°12′N, 16°21′E Upravljanje: parlamentarna republika Predsednik: Heinz Fischer Kancler: Werner Faymann Uradni jeziki: nemščina Priznani regionalni jeziki: slovenščina, hrvaščina in madžarščina Površina: 83,871 km2 Neodvisnost: 25. julij 1955 uveljavitev državne pogodbe, 26. Oktober 1955 Deklaracija o neodvisnosti NAZAJ Članica EU od 1. januarja 1995

  3. Upravna delitev Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel. V nemščini se imenujejo Land (mn. Länder) oziroma Bundesland (mn. Bundesländer). Vsaka od avstrijskih zveznih dežel ima svoj deželni parlamentLandtag, zakonodajo. Na čelu vsake dežele je deželni glavar (Landeshauptmann), ki ga deželni parlament izvoli vsakih 5 let (z izjemo Gornje Avstrijem, kjer imajo šestletni mandat). Zakonodajna moč posamezne dežele je bolj ali manj le teoretična, povečini je urejena na ravni celotne republike. V pristojnosti posameznih dežel so zlasti področja, kot so varovanje okolja in pomembnejših zgradb, ribolov in lov in podobno. Pomembnejše veje zakonodaje (civilna, kazenska zakonodaja, izobraževanje, telekomunikacije, zdravstvo ...) so urejene na zvezni ravni. Avstrijske zvezne dežele so uradno in praktično bistveno manj suverene od nemških zveznih dežel. Dunaj (Wien) (1) Gradiščanska (Burgenland) (2) Koroška (Kärnten) (3) Salzburg (4) Spodnja Avstrija (Niederösterreich) (5) Štajerska (Steiermark) (6) Tirolska (Tirol) (7) Vorarlberg (8) Zgornja Avstrija (Oberösterreich) (9) NAZAJ

  4. Glavno mesto Avstrije z 1,6 milijona prebivalcev vas bo sprejelo s posrečeno mešanico cesarske tradicije in sodobne kreativnosti. Zahvaljujoč veličastni kulturni ponudbi, očarljivim znamenitostim ter dunajskemu udobju v t.i. gostiščih „Heurigen“ ali kavarnah je mesto postalo priljubljeno po vsem svetu. Dunajsko staro mestno jedro Zgodovinsko središče mesta Dunaj s svojo zaključenostjo sodi med najlepše mestne spomenike v Evropi. Nekdanjo rezidenco Habsburžanov zaznamujejo tri obdobja: srednji vek z gotsko Štefanovo katedralo; barok, katerega najpomembnejša dediščina je kraljevski dvor (Hofburg) s svojimi bohotnimi kupolami; in obdobje gradnje ceste z imenom Ringstraße v poznem 19. stoletju, ko so nastale razkošne zgradbe kot recimo Državna opera in Umetnostnozgodovinski muzej. Imperialno vzdušje dunajskega starega mestnega jedra ustvarjajo še številne cerkve, palače in parki. Bogate zbirke premožnih vladarjev in stoletja dolga glasbena tradicija so neločljivo povezani z dunajskim starim mestnim jedrom, k temu pa seveda sodi še okus dunajske kuhinje, udobnost kavarn in nostalgično nakupovanje pri nekdanjih grajskih dobaviteljih. NAZAJ

  5. Občudovanje Dunaja Dunaj vas pričakuje z muzeji in zbirkami mednarodnega format – kot je npr. največja svetovna zbirka slik slikarja Bruegla v Umetnostnozgodovinskem muzeju. Muzejska četrt z Leopoldovim muzejem (Schiele!), Muzejem moderne umetnosti, Arhitekturnim središčem in Kunsthalle šteje med najpomembnejše kulturne predele. Albertina je največja grafična zbirka na svetu (60.000 risb, 1 milijon grafik), muzej Liechtenstein pa velja za kraj baročnega veselja do življenja. Dunaj kot glasbeno mesto uživa velik mednarodni sloves. Tu so ustvarjali skladatelji kot Strauß, Mozart, Beethoven in Haydn. Dunajski simfoniki štejejo v sam svetovni vrh, Državna opera sodi med vodilne mednarodne hiše, Dunajski dečki pa navdušujejo ljubitelje glasbe po vsem svetu. Dunaj pa se je v zadnjem času uveljavil tudi kot prestolnica muzikalov. Istočasnost tradicionalnega (kavarne, točilnice „Heurigen“) in trenutno najpopularnejšega, kot je recimo ponudba restavracij in nakupovanja ter mednarodno priznana prireditvena scena (npr. prireditev Life Ball), vam poda edinstveno življenjsko občutje med zatopljenostjo in aktivnostjo. Dunaj pa vas pričakuje še z eno posebnostjo: za tako veliko mesto ima namreč izredno veliko število zelenih površin in rekreacijskih površin, kot so Dunajski gozd, jase v Pratru ali Donavski otok. NAZAJ

  6. Zgodovina Avstrije Avstrija ima tako kot večina evropskih držav nadvse burno zgodovino. In vendarle so se skozi stoletja posamezni elementi avstrijskega značaja vedno znova ohranili. Za poglavitno gonilno silo je namreč že od nekdaj veljala predvsem nagnjenost k uživanju, lepoti in kultiviranosti… Področje današnje Avstrije od rodovitne Donavske doline do alpskih dolin je bilo že v stari kameni dobi (do okoli 8.000 pr.Kr.) poseljeno. V času Keltov (800 do 400 pr.Kr.) je nastalo prvo kraljestvo Noricum, katerega naselja so obogatela s kopanjem in trgovanjem soli. To obdobje je svoje ime dobilo po arheoloških najdbah iz Hallstatta, kjer se je danes v muzeju mogoče odpraviti na časovno popotovanje v preteklost: tj. halštatska doba. V začetku našega štetja so Rimljani zavzeli največji del dežele ter uredili mesta in ceste. Najpomembnejša rimska naselbina v Avstriji Carnuntum (glavno mesto rimske province Zgornja Panonija, ki se je nahajala na ozemlju današnje Spodnje Avstrije) se je razcvetela in postala celo cesarsko mesto. Danes je na tem mestu mogoče občudovati veličastni arheološki park z muzejem in amfiteatrom. Z začetkom preseljevanja narodov je rimski vpliv v deželah ob Donavi začel izginjati. Od 6. st. naprej so se v deželo začeli naseljevati Bavarci. Da bi zaustavili nadaljnje prodiranje Slovanov in Avarov iz Vzhoda, je frankovski vladar Karl Veliki leta 800 p. Kr. ustanovil mejno marko na območju današnje Spodnje Avstrije. V 10. stoletju je nastala mejna grofija vzhodno od Ennsa, ki je bila podrejena Bavarskemu vojvodi in podeljena Leopoldu Babenberškemu. V tem času (996) se je v listini prvič pojavilo ime »Ostarrichi«, ki se je kasneje spremenilo v »Osterreich«. NAZAJ

  7. Babenbergi, ustanovitelji AvstrijeBabenbergi so si za svojo rezidenco najprej izbrali kraj Pöchlarn, kasneje pa so se preselili v Melk, v ljubko donavsko dolino na območju Wachaua. Dežela je bila kolonizirana, ustanovljeni so bili samostani (npr. samostan Klosterneuburg). V prvi polovici 12. stoletja je Avstrija pod Heinrichom Jasomirgottom postala vojvodina, Dunaj pa rezidenčno mesto. HabsburžaniNekaj več kot 100 let kasneje je na oblast stopil kralj Rudolf I. kot prvi vladar iz hiše Habsburžanov, ki je od tedaj naprej skoraj 650 let krojila usodo dežele. Središče kraljestva je bil dunajski kraljevski dvor (Hofburg), katerega muzeji (Zakladnica, Muzej Sisi) še danes prikazujejo življenje in delovanje vladarske rodbine. Pod Habsburžani se je dežela povzpela v velesilo in leta 1452 pod vladavino Friedricha III. postala cesarstvo. S pomočjo spretne ženitne politike so si Habsburžani v 15. stoletju zagotovili vpliv nad Francijo in postali celo kralji Španije ter njenih ravno ustanovljenih kolonij v čezmorskih deželah. Turške vojneVelik izziv 16. stoletja so bili Turki, ki so prodirali iz Vzhoda. Leta 1529 je osmanska armada uspešno oblegala Dunaj. Vsiljivci so bili sicer pregnani, nevarnost pa je kljub temu ostala še nadaljnjih 150 let. Leta 1683 so Turki zopet stali pred mestnimi vrati. Ponovno so bili odbiti ter s strani vojskovodij, kot je bil princ Evgen Savojski, potisnjeni vse do Beograda. BarokOdstranitev nevarnosti vpada Turkov je hkrati pomenila začetek razcveta umetnosti in kulture: nastale so razkošne zgradbe kot npr. ogleda vreden dvorec Schönbrunn (danes svetovna kulturna dediščina) ali salzburški Dom, arhitekti Johann Fischer v. Erlach, Lukas v. Hildebrandt, Jakob Prandtauer ter Daniel Gran, Paul Troger, Franz Anton Maulbertsch pa so v tem času ustvarili številne izredne stvaritve. Pod vladavino cesarice Marije Terezije (1717-1780) so se začele izvajati temeljite reforme na vseh področjih države, ki jih je kasneje nadaljeval njen sin, cesar Jožef II. (1741-1790), kot razsvetljen, liberalen vladar. NAZAJ

  8. Od Bidermajerja do SecesijeS francosko revolucijo leta 1789 in sledečim Napoleonovim prevzemom oblasti se je veliko spremenilo: Avstrija je bila vključena v Napoleonovih vojnah in je leta 1814/15 kot gostiteljica Zimskega kongresa sodelovala pri novi razdelitvi celine. Šoku, ki ga je revolucija zadala plemiškim družinam v Evropi, sta se v Avstriji cesar Franc I. in njegov državni kancler Metternich zoperstavila z omejitvijo državljanskih pravic in cenzuro. Zaradi tega se je meščanstvo umaknilo med lastne štiri stene. Napočil je čas Biedermajerja. Ljudje so se srečevali za družabnimi omizji v salonih in tako varovali umetnosti. Veliko pozornosti so v tem času vzbujali slikarja Ferdinand Georg Waldmüller in Friedrich Gauermann, komponist Franz Schubert ter pesniki Adalbert Stifter, Ferdinand Raimund in Franz Grillparzer. Ob koncu tega obdobja je ponovno nastopil čas revolucij: leta 1848 se je zrušilo meščanstvo Franca I., kraljestvo pa je prevzel cesar Franc Jožef I. S svojo grofico Elizabeto, legendarno „Sisi“, je podobi avstrijskega cesarstva dal trajen pečat, ki se je ohranil vse do danes. Svoje rezidenčno mesto Dunaj je z veličastnimi zgradbami spremenil v eno najpomembnejših srednjeevropskih prestolnic, v središče ogromne države številnih narodov, ki se je raztezala preko Madžarske, Severne Italije in daleč na področje Jugovzhodne Evrope. Kralj valčka Johann Strauss je triumfiral po celem svetu. Sigmund Freud je razvil psihoanalizo. Okoli leta 1900 pa je Dunajski secesijski slog porajal edinstvena dela. Velik vtis sta naredila tako slikarja Gustav Klimt in Egon Schiele kot tudi arhitekta Otto Wagner in Adolf Loos. Sprehod po dunajskem ringu Ringstrasse, obisk muzeja SISI ali Sigmunda Freuda ter avstrijske galerije Belvedere obiskovalcu nudi izčrpen vpogled v to obdobje. NAZAJ

  9. Razgibani časiNapetosti v mnogonacionalni državi so l. 1914 dosegle vrhunec z umorom avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno. Franc Jožef je umrl l. 1916 in po končani vojni l. 1918 je Avstrija postala republika. To obdobje je zaznamoval nadvse težak gospodarski položaj in politični spori med krščansko socialističnim in socialdemokratskim taborom. To je februarja 1934 pripeljalo do državljanske vojne. Z Majsko ustavo 1934 je zvezni kancler Engelbert Dillfuß vzpostavil avtoritarno stanovsko državo. Julija istega leta so avstrijski nacionalsocialisti izvedli poskus upora, ki je bil zatrt, vendarle pa je bil v tem poskusu umorjen zvezni kancler Dollfuß. 12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija. V 21. stoletjeS podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država. Alpska republika med „Železno zaveso“ in Vzhodnim blokom si je hitro pridobila sloves stičišča med Vzhodom in Zahodom. Po vstaji na Madžarskem 1956 in Praški pomladi 1968 je beguncem nudila pribežališče in kmalu postala domovina mednarodnih organizacij (OZN, OPEC) ter gostiteljica pomembnih konferenc in vrhovnih srečanj. Železna zavesa je padla l. 1989/90, l. 1995 pa je Avstrija pristopila k Evropski uniji. NAZAJ

  10. Gradiščansko Gradiščansko je najvzhodnejša in hkrati najmlajša zvezna dežela Avstrije. S svojo bogato ponudbo kulture, narave, vina, wellnessa in športa dežela Gradiščansko na tisoče svojih gostov navdušuje skozi celo leto. Obiščite enega od številnih gradov in uživajte v raznolikem in pestrem kulturnem šopku v „deželi sonca“ (več kot 300 sončnih dni na leto!). – od prireditve Dnevi Haydna v Eisenstadtu do poletnih operet na jezerskem odru Mörbisch. Raziščite edinstveno favno in floro v Narodnem parku Neusiedler See/Seewinkel, ki sodi v svetovno kulturno dediščino. Sprostite svoje telo, duha in dušo v sončnih toplicah Lutzmannsburg-Frankenau, v gradiščanskih toplicah Bad Tatzmannsdorf ali v toplicah Stegersbach. Združite doživetje z užitkom na vinskem potovanju skozi regijo Neusiedler See, skozi področje modre frankinje ali južne gradiščanske pokrajine sorte uhudler. Uživate pa lahko tudi v kolesarjenju ali jahanju, vodnih športih in golfu. NAZAJ

  11. Koroška Koróška (nemško Kärnten) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije. Geografsko jo pretežno tvori kotlina med Alpami.Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. GorovjeTure jo na severu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna turistična zanimivost so njena jezera, najpomembnejša reka pa je Drava.Glavno mesto dežele je Celovec (nemško Klagenfurt), gospodarsko pomemben pa je še Beljak (nemško Villach); obe večji mesti sta medsebojno močno ekonomsko povezani.Prebivalstvo avstrijske Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovenska manjšina ima po popisu približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000) na jugovzhodu dežele. Koroška je pravi počitniški raj, Ob vznožju Karavank Rož/Rosental obiskovalce vabi h kolesarjenju in pohodništvu. V bližini se nahaja raj za vodne športe ob Vrbskem/Wörther, Baškem/Faaker in Osojskem jezeru/Ossiacher See. V dolinah Gail-, Gitsch in Lesachtal vas na sončni strani Alp pričakujejo kopališka jezera s kakovostjo pitne vode. Dolini Lieser- in Maltatal veljata za družinam najprijaznejšo regijo v Evropi. V Zgornjedravski dolini/Oberdrautal, dolini divjih voda, veličastne gore in razburkana voda tvorijo osupljivo kuliso za športne aktivnosti od ribarjenja do jadralnega padalstva. NAZAJ

  12. Solnograško – Salzburg – Mozartovo mesto Salzburg, naše staro ime za mesto je Solnograd, je glavno mesto avtrijske zvezne dežele Salzburg. Ostanki naselbin segajo celo v dobo neolitik, ko so tu živeli Kelti. Kasneje so območje naselili Rimljani, ki so tu ustanovili mesto Juvavum. Mesto je v osmem stoletju dobilo ime Salzburg zaradi s soljo bogate reke. Sol so kasneje pridobivali iz solnih rudnikov. Ti rudniki so sedaj spremenjeni v muzeje, ki si jih je ob obisku mesta vredno ogledati. V mestu si lahko ogledamo številne znamenitosti. Že samo staro mestno jedro je zaradi svoje arhitekture znamenitost samo po sebi. V mestnem jedru pa lahko najdemo še Katedralo, frančiškansko cerkev, staro pokopališče Sv. Peter, Benediktinski samostan, Rezidenco (palača). Tu lahko najdemo tudi rojstno hišo slavnega Mozarta ter njegovo rezidenco. Nad mestom leži trdnjava, sedaj spremenjena v muzej. Ogleda vredna je tudi palača Mirabell, še posebej parki okoli nje. Na obrobju mesta pa si je potrebno ogledati palačo Hellbrunn, parke okoli njega ter znane "vodne igre", ki jih je včasih prirejal njegov lastnik. NAZAJ

  13. Spodnja Avstrija Spodnja Astrija se odlikuje po svoji neverjetni raznolikosti. V ljubki donavski dolini Wachau boste srečali umetnostne spomenike iz romanike, gotike, renesance in razkošnega baroka (samostan Melk). Predel Mostviertel številni obiskovalci cenijo kot „Predel skušnjave”. Še posebej spomladi, saj se takrat dežela južno od Donave spremeni v omamo dišeče cvetoče morje, ki obiskovalce privablja z veselimi praznovanji. Regija Spodnje Avstrije Süd-Alpin velja za čudežno deželo gorovja Zauberberge. Odkrijte gore področja Semmering-Rax-Schneeberg, pokrajino Bucklige Welt in različne pohodniške ponudbe regije Wechsel. Ali pa začutite pokrajino Waldviertel, njeno mirno, samotno višavje tisočerih ribnikov in močvirij. Vinske gorice in ozke poti do kleti boste v regiji Weinviertel najbolje spoznali s kolesom na potepanju skozi pokrajino Dunajskega gozda/Wienerwald – tu boste spoznali slikovite listnate gozdove, vinske gorice in prijazne vasi. NAZAJ

  14. Štajerska Med ledenikom Dachstein in deželo vina vam Štajerska nudi poživljajočo mešanico nedotaknjene narave in prevzemajočih umetnostnih zakladov. Odpravite se v Gornjo Štajersko po sledeh preteklosti – tu boste sledili „Štajerski vinski cesti“, „Štajerski želeni cesti« ali starim romarskim potem. Slikovita dežela Ausseer Land bo s svojimi jezeri, planinami in starimi kraji poskrbela za čisto romantiko. V regiji Dachstein-Tauern je na vrsti pohodništvo za celo družino. Dolina reke Mure/Murtal vas pozdravlja z mešanico celoletnih športnih možnosti in odkrivanjem starih samostanov. Regija v okolici Gradca prednjači z aktivnostmi nadvse živahnega deželnega glavnega mesta (in kulturne prestolnice v letu 2003). Na Vzhodnem Štajerskem ter v štajerski deželi toplic je v ospredju predvsem dobro počutje, zato tu moderni templji wellnessa poskrbijo za vaše dobro počutje. Južnoštajerska dežela vina okoli vinskega mesta Leibnitz/Lipnica s svojo bogato ponudbo med gurmani in ljubitelji lepega velja za deželo užitkov. Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna deželaAvstrije. Po površini je druga največja dežela. Meji na Zgornjo Avstrijo, Salzburg, Gradiščansko in Koroško. Na jugu meji na Slovenijo. Glavno mesto je Gradec (Graz). Zgodovinska pokrajina Štajerska je obsegala pokrajini v Sloveniji in Avstriji. NAZAJ

  15. Tirolska V regijah Tirolske se za vsak okus najde prava ponudba – od mondenih destinacij kot npr. St. Anton in Kitzbühel do divjih romantičnih dolin Pitztal in Ötztal ter regij Narodnega parka na področju Velikega Kleka/Großglocknerja in Großvenedigerja v idilični Vzhodni Tirolski. Dežela ledenikov in kristalno čistih gorskih jezer je po celem svetu znana po pohodništvu, gorskem plezanju, gorskem kolesarjenju in smučanju. Počitniške vasi v Innsbrucku in slikovite visokogorske planote olimpijske regije Seefeld (prizorišče zimskih olimpijskih iger 1964 in 1976) vas pričakujejo z mešanico športne aktivnosti in kulturne ponudbe. V regiji Hall pa vas ne začara le edinstveni svet kristalov Andréja Hellerja, temveč tudi srednjeveški gradovi, dvorci in cerkve. V regiji Karwendel vas k postanku vabi srebrno mesto Schwanz. Vsem gorskim športnikom je v dolinah Stubai- in Wipptal na voljo pravi raj za gorske športe. Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, ki se od konca 1. svetovne vojne nadalje deli na avstrijsko zvezno deželoTirolsko (sestavljeno iz Severne in Vzhodne Tirolske) in italijanski pokrajiniJužna Tirolska in Trentinsko. NAZAJ

  16. Predarlško Predarlško si je ustvarilo ime kot dežela pohodništva. V raju za pohodništvo na Arlbergu se na vodenih turah podate na pot mimo gorskih koč, jelenov in svizcev vse do bujnih planin, samotnih jezer in veličastnih visokogorskih dolin. V alpski regiji Bludenz se lahko udeležite številnih športnih aktivnosti na prostem. Že zaradi panoramskih razgledov brez primere in številnih zanimivosti si morate nujno ogledati dolino Kleinwalser. Čisto na zahodnem delu Avstrije boste tako doživeli naravnost, pristnost in tradicijo – v Bregenškem gozdu z dvema ducatoma prvobitnih vasi. Zahvaljujoč veličastni kulisi gorskih verig kot npr. Verwall, Rätikon in Silvretta je alpska dolina Montafon postala izvrstno smučarsko področje. Predarlško pa je s svojimi številnimi zahtevnimi progami postalo tudi privlačno smučarsko športno središče. V svetovno znana smučarska kraja Lech in Zürs prihaja in odhaja sama svetovna prominenca. V regiji okoli mest Bregenz, Dornbirn in Feldkirch med Bodenskim jezerom in Renom pa najdete tudi čudovite vile baronov tekstilne industrije preteklih časov. Vorarlberg [fórárlberg] ali Predárlska je ena od avstrijskihzveznih dežel. Čeprav je po površini druga najmanjša (dežela mesta Dunaj je najmanjša), ta zvezna dežela meji na tri države: Nemčijo, švico in Lihtnštajn . NAZAJ

  17. Gornja Avstrija V Gornji Avstriji, ki se razprostira med Češkim lesom na severu in Dachsteinom na jugu, najdete obilico navdušujočih prizorov. V z gozdom bogato poraščeni pokrajini Mühlviertel vas pričakujejo zaobljeni vrhovi in razdrobljeno gričevje. V dolini reke Donave stari gradovi, dvorci in ruševine visoko nad reko budno bedijo nad pokrajino. Na kolesarjenju po privlačnih kolesarskih poteh lahko odkrivate pokrajino znotraj trikotnika mest Linz-Wels-Steyr. Pokrajini Innruckviertel in Hausruckviertel vas pozdravljata z nadvse mikavnimi razgledi in široko paleto kulturne ponudbe. V Salzkammergutu, ki se ponaša s svojimi jezeri, osupljivo gorsko panoramo in starimi vasicami, se lahko potopite v živahno ljudsko kulturo. V regiji Pyhrn-Eisenwurzen vas Narodni park Kalkalpen vabi k odkrivanju čudeža narave. Vitalnost pa si lahko povrnete v Bad Ischl ali Bad Schallerbach, toplicah z bogato tradicijo. Gornja Avstrija (nemško Oberösterreich) je avstrijska zvezna dežela in ena od devetih zveznih dežel Avstrije. Je četrta največja dežela v Avstriji po površini in tretja po prebivalstvu. NAZAJ

  18. Glasbena dežela Avstrija Glasbene prireditvene ustanove Dunaja, nad katerimi so tuji obiskovalci zavoljo njihovega števila, velikosti in ureditve vedno znova presenečeni, v veliki meri izvirajo iz 19. stoletja, se pravi časa, ko je Dunaj postajal kulturno središče cesarstva, ki se je razprostiralo vse od Italije do Romunije in Ukrajine. Ker je reprezentativno glasbeno življenje vse do poznega 18. stoletja potekalo pretežno na cesarskem dvoru in v plemiških hišah, je samozavestno delujoče meščanstvo vzpostavilo svoje lastne kraje za kulturna srečanja.Gledališče ob reki Wien/Theater an der WienDržavna opera/Staatsoper Glasbeno društvo/MusikvereinLjudska opera/Volksoper in Koncertna hiša/Konzerthaus SKLADATELJI: Ludwig van Beethoven , Joseph Haydn, Franz Liszt, Leopold Mozart , Wolfgang Amadeus Mozart , Franz Schubert, Johann Strauss starejši Johann Strauss mlajši , Josef Strauss … NAZAJ

  19. Wolfgang Amadeus Mozart, avstrijskiskladatelj, * 27. januar1756, † 5. december1791 Wolfgang Amadeus Mozart, eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših skladateljevklasične glasbe vseh časov, je ob rojstvu (1756) dobil ime Johannes Chrisóstomus Wolfgang Gottlieb. Rodil se je v Salzburgu (Avstrija). V Nemčiji se je vedno podpisoval le kot Wolfgang, v Italiji pa od približno leta 1770 dalje kot Amadeo de Mozartini. V svet glasbe ga je vpeljal oče, skladatelj Leopold Mozart. S petimi leti je koncertiral in ustvarjal prve skladbe. Pri osmih letih so mu v Londonu natisnili prvo simfonijo in pri dvanajstih je bila uprizorjena njegova prva opera. Skupaj s sestro Nannerl so potovali in koncertirali po vsej Evropi. Publika je bila še posebej navdušena nad malim Mozartom, zato so ga poimenovali »čudežni deček«. Čeprav je bil zelo obremenjen, je preživljal lepo otroštvo v svoji glasbeni družini, ki mu je nudila zavetje in toplino. Mladostno radoživost in vedrino je ohranil vse življenje. Odrasla leta za umetnika niso bila srečna tako kot prejšnja. Pestile so ga različne težave in iskanje primerne zaposlitve. S službovanjem v rodnem Salzburgu ni bil zadovoljen, zato se je odpravil na Dunaj. Preživljal se je s komponiranjem in zasebnim poučevanjem učencev. Dunaj ga je tesno povezal s Haydnom (Joseph Haydn, najstarejši med dunajskimi klasiki), v katerem je Mozart našel najboljšega prijatelja in svetovalca, spoznal pa je tudi mladega nadarjenega Beethovna (Ludvig van Beethoven, najmlajši med dunajskimi klasiki). Umrl (1791) je pri zgodnjih šestintridesetih letih, a za sabo je pustil veliko zakladnico komornih, orkesterskih in opernihdel. NAZAJ

  20. Avstrijska kultura je še do danes vidno preobremenjena s svojo monarhično zgodovino, a hkrati se tudi trdno opira na svoje podalpsko kmečko izročilo. Na obe tradiciji je izredno ponosna in se lepi na njiju kot posebej trdovraten madež. Šeststoletna vladavina Habsburžanov in sožitje mnogih različnih kultur v avstrijsko-madžarskem kraljestvu sta pustila močan pečat na avstrijski kulturi, saj so bili takrat Dunaj, Praga in Budimpešta tesno povezane metropole. Toda kljub vsemu pretiranemu in podrapanemu ponašanju Avstrijcev s Francem Jožefom in Sissi, z lipicanci, sahercami in dunajskimi kavarnami na eni strani in z alpsko idilo s kravami, jodlerji, dirndli in smučarji na drugi je avstrijska umetnost predvsem po drugi svetovni vojni doživela velik preporod. Prav tako predstavlja Dunaj s svojim Kunsthistorisches Museum, novim Museumsquartierjem, Albertino, KunstHausWien in drugimi pomembnimi razstavišči pravo meko za navdušence likovne umetnosti.Na prehodu v dvajseto stoletje se je na Dunaju izoblikovalo umetniško gibanje, imenovano dunajska secesija. Ta umetnostni slog je naredil avstrijsko likovno umetnost prvič svetovno prepoznavno in kdo ne pozna del Gustava Klimta, glavnega predstavnika dunajske moderne? Združenje umetnikov se je poimenovalo secesija, ker se je imelo za odcep od konservativne umetnostne institucije Wiener Künstlerhaus, ki je bila po njihovem mnenju preveč usmerjena v tradicijo in historicizem. Čeprav so bili secesionisti časovno naprednejši in se je njihov moto glasil: »Času umetnost, ki mu pripada, in umetnosti njeno svobodo«, pa so bili politično še zelo naklonjeni cesarju Francu Jožefu in so nazorsko pripadali meščanski morali. . NAZAJ

  21. Gustav Klimt avstrijskislikar in ilustrator, * 14. julij1862, Baumgarten pri Dunaju, Avstrija, † 6. februar1918, Dunaj-Neubau. Velja za vodilnega predstavnika dunajske secesije. Je avtor številnih simbolističnih stenskih slikarij, portretov in krajin.Med leti 1876 in 1883 je študiral na dunajski šoli za umetnost in obrt pri Ferdinandu Laufenbergu. Leta 1879 je delal pri Hansu Makartu. Od 1883 do 1892 je z bratom Ernstom in z Franzem Matschem ustanovil Maler Compagnie, kjer so se med drugimi ukvarjali z izdelovanjem fresk v Umetnostnozgodovinskem muzeju in notranjo dekoracijo Mestnega gledališča. NAZAJ

  22. Friedrich Stowasser (bolje poznan pod imenom Friedenreich Hundertwasser), avstrijskiumetnik, slikar, arhitekt, * 15. december1928, Dunaj; † 19. februar2000, Tihi ocean v bližini Nove Zelandije. Ker je»sto« slovanska beseda za »hundert«, si je Friedrich Stowasser nadel umetniško ime Hundertwasser, včasih pa se je imenoval tudi hyaku-sui, kar je japonski prevod njegovega priimka. svoje slike je oblikoval s pomočjo mehkih naravnih oblik in spiral. Navduševala ga je dunajskasecesija, iz tega pa je avstrijski “akcijski slikar” razvil svoj edinstven slog. Priljubljenost in visoka prodajanost del je Hundertwasserja povzdignila v sam vrh svetovne slave. A njegova druga nova domovina je postala Nova Zelandija in njegov dom Regentag, nedokončana tovorna ladja. Na povratku iz Tihega Oceana na Queen Elizabeth II je 72-letni Hundertwasser 19. februarja2000 umrl zaradi srčnega infarkta Hundertwasserjeva hiša na Dunaju, 1983-1986 Tovarna Rosenthal v Selbu, 1980-1982 Rupertinum v Salzburgu (Zungenbart), 1980-1987 Mierka Getreidesilo v Kremsu, 1982-1983 Cerkev sv. Barbare v Bärnbachu, 1987-1988 Podeželjski muzej v Roitenu, 1987-1988 Tekstilna tovarna Rueff v Muntlixu, 1988 Otroški vrtec Frankfurt-Heddernheim, 1988-1995 Motel Bad Fischau, 1989-1990 Muzej Kunst Haus Wien, 1989-1991 Bolnišnica v Gradcu, 1933-1934 Gimnazija Martin Luther v Wittenbergu, 1997-1999 Javno stranišče Kawakawa, 1999 Okoliška železniška postaja Uelzen, 1999-2001 Center Maishima Sludge, Osaka, 2000-še v delu NAZAJ

  23. PRAVLJICE Avstrijska ljudska pravljica: Mošnja, klobuček in piščalka Avstrijska ljudska pravljica: Mlinček, mlinček, zmelji mi! Avstrijska ljudska pravljica: Zdravilni ptič NAZAJ

  24. KULINARIKA: Mozartove kroglice- Izmislil si jih je salzburški slaščičar Paul Fürst. Svojo slaščičarno je v Mozartovem rojstnem mestu odprl leta 1884 in hitro je postala priljubljeno zbirališče meščanov. Fürst je rad eksperimentiral in leta 1890 je pod njegovimi prsti nastala mamljiva kroglica.. * SACHER TORTA * DUNAJSKI ZREZEK - wiener schnitzel - * GOLAŽ – gulasch * ŠTRUDELJ - apfel strudl * LIPTAUER – sirni namaz * GERN-KNEDL NAZAJ

  25. Aktivni dopust: šport in wellness Smučarski šport Jahalne počitnice v Avstriji Golf v Avstriji Multi tenis Avstrija Kolesarske ture Tek na smučeh in nordijske aktivnosti Ribja lovišča Avstrije "Gorskolesarske počitnice“ Avstrijske pohodniške vasice Vodni športi … NAZAJ

More Related