jezersko 2 del s lo ve nija n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
JEZERSKO 2. del S LO VE NIJA PowerPoint Presentation
Download Presentation
JEZERSKO 2. del S LO VE NIJA

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 54

JEZERSKO 2. del S LO VE NIJA - PowerPoint PPT Presentation


  • 333 Views
  • Uploaded on

JEZERSKO 2. del S LO VE NIJA. 166. FOTO ZGODBA. GLASBA- citrar TOMAŽ PLAHUTNIK. Pred vami je druga zgodba. V prvi smo se potepali po Ravenski Kočni in okolici Planšarskega jezera, danes pa je na vrsti še center vasi z okolico in Makekova Kočna.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'JEZERSKO 2. del S LO VE NIJA' - fleur-glass


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
jezersko 2 del s lo ve nija
JEZERSKO 2. delSLOVENIJA

166. FOTO ZGODBA

GLASBA- citrar TOMAŽ PLAHUTNIK

slide3

Pred vami je druga zgodba. V prvi smo se potepali po Ravenski Kočni in okolici Planšarskega jezera, danes pa je na vrsti

še center vasi z okolico in Makekova Kočna.

slide4

Jezersko… Kakih slabih 30 let je, ko nisem več mogel ob nedeljah popoldan zdržati doma. Ljudje bi me radi raztrgali za delo. Nedeljska kosila so bila ena velika muka. Sami zvonci, obiski, telefoni in tako smo neko nedeljo z družino sedli v avto in se zapeljali na Brnik letala gledat. O, Bog pomagaj… Danes tega ne bi več naredil. Naslednjo nedeljo pa smo se zapeljali na Jezersko. Sem že kje v atovih prospektih in knjigah videl, da je tam lepo. “Počasi vozi, da otroka ne bosta bruhala…!”, je po ovinkih skozi Kokro in Spodnje Jezersko opominjala žena. Preživeli smo vožnjo in dan je bil lep. No, lep… Ko smo zavili po oznakah do jezera, je bil slučajno ovčarski bal. Ljudi milijon, avtov malo manj. Danes pravim temu cirkus in kjer so cirkusi, tam naju ni! Strigli so ovce, kuhali masunek, imel sem fotoaparat za 20 mark in naredil sem eno izjemno fotko. No, eno. Ostalo pa še za v kanto ni bilo. Mi je potem rekel fotograf ata Majhenič, da mi da nekaj zraven, da mu nikoli več ne prinesem tega klumpa v studio. Jaz pa sem mislil, da boljših fotoaparatov še niso izumili… En oven je na striženju pobegnil čez ograjo in ves milijon ljudi ga je lovilo okoli jezera. Ostalega se niti ne spomnim. Ampak, to je bil mejnik v mojem življenju. Videl sem, da se svet ne podere, če ne delam tudi ob nedeljah, da vseeno preživimo, četudi ni klasičnega kosila z juho, mesom in “tenstanim krompirjem”.Ja, težko je sam sebi v glavi za take bebaste šablonske navade premaknit kolešček v pravo smer…

slide5

Peljeva se od izvira jezerske vode ob cesti pri Anku nazaj v vas. Tu se zavije k jezeru in do Gorskega centra Dava Karničarja.

Čas je za kavo in…

slide6

…se ustaviva malo nižje ob cesti v prenovljeni hiši, včasih stari pošti, kjer je hostel in šotorišče.

Prava lokacija s pogledom na visoke bele gore in še kava je božanska.

slide7

V centru pri črpalki zavijeva mimo lepo urejene Planinke do glavne cerkve sv. Ožbolta, ki jo je leta 1855 posvetil škof Slomšek.

slide8

V Jezerski kroniki Karničarjev ata opisuje zgode in nezgode s to cerkvijo med zidanjem. Močno deževje je na pomlad 1850

porušilo skoraj vse pozidano, razen zvonika in zadnjega dela. Tako so za tri leta dela zastala. Potem pa je škof Slomšek

v pismu vzpodbudil Jezerane, da so nadaljevali obupno delo in čez dve leti slavili uspeh.

slide9

Nadaljujeva po cesti navzgor do stare cerkve sv. Ožbolta. Tu parkirava in se po poti odpraviva peš.

V avtu bi spregledal to lepotico, ki jo le še obraslo drevje drži pokonci.

slide10

Malo za znamenjem ob poti se ožina odpre.

Nagrajena sva s panoramskim pogledom na enega najlepših gorskih motivov pri nas.

slide11

Cerkev sv. Ožbolta in poleg mežnarija, prav tako Karničarjeva. Prav ta lastnik je tam okoli leta 1900, ko se je stara cerkev

že pričela rušit, napel vse sile, šel v Velikovec na okrajno glavarstvo, spravil ljudi od daleč in blizu skupaj in popravili so jo.

Že same freske v njej so biser.

Škoda le, da so vmes prestavili proč vse, kar je bilo kaj vredno, prižnico, krstni kamen in nekaj klopi je dobil kmet v Kortah nad

Železno Kaplo, ki je takrat gradil cerkev.

slide12

Hiša, kjer je bila včasih mežnarija, se počasi obnavlja. Kadi se iz dimnika in pred vrati je napis, da kmetija ponuja same dobrote.

slide13

Korak mi zastane, ko zagledam ta motiv. Včasih gledam prospekte iz Dolomitov, včasih se tja tudi zapeljem

in tam videvam take motive. Ampak, vse to imamo tudi doma. Le da je to - doma – tako malo vredno, sosedovo pa…

Tole bom naslikal. O, kakšna slika bo to! Morda dodam spredaj še gručo otrok, ovce…

slide14

Nekaj fresk zunaj je takole prikazanih. Sv. Krištof, ki krasi mnogo cerkva pri nas, zavetnik šoferjev in še sedemnajstih poklicev.

slide15

Skrenem s poti in dih mi zastane. Da so Dolomiti lepši, pravite. Bla, bla… To je že zato lepše, ker je naše, slovensko! Tako temno modrih sviščkov še nisem videl. Kako sem srečen, ko sem to našel.

slide16

Pa jih slikam še tako za osebno od blizu in za spomin. Letos so ti lepotci prvi na najinih planinskih poteh.

slide17

NE TRGAJ ROŽ Ne trgaj rož, ki so po tratah,livadah sončnih in pa ob poteh,ker vsakič,ko utrgaš cvetek,storiš en majhen droben greh.Janez Medvešek

slide18

Tam pod mogočnima Grintovcem in Kočno se sončku predaja Češka koča. Si morate misliti, koliko turistov je bilo tu s Češke,

da so si postavili kar svojo kočo. Danes pa mi, Slovenci, komajda vemo za eno “navadno” Jezersko.

Smo poznavalci svoje domovine, smo…Ko ljudje prihajajo k meni po slike, komajda ločijo Bled od Bohinja. Pa ne vsi!

Včasih ne vem, bi se jokal ali krohotal…

slide19

Pa še pogled malo bolj desno.

Tu na robu manjka samo ena klopca in napis: ” Postoj, popotnik in poglej ta biser naše domovine…!”

slide20

Ima me, da bi poleg dal sliko iz Dolomitov, da vam dokažem, da je enakovredna ta naša – sosedovi.

No, ni, kajti sosedovo je vedno sosedovo. In to, doma, je le naše, moje in tvoje, Slovenec!

slide21

Tam nad Kočno se nad opastmi, ki jih je napihal vzgornik iz ljubljanske smeri sem na jezersko smer, kot v sanjah

po modrini neba vozarita dva padalca. Že nama je lepo, kaj šele njima.

slide22

Kako bi bil stari mežnar Karničar, ki je rešil cerkev pred sto leti vesel, da je zvonik cerkve in ostalo tako mojstrsko obnovljeno.

Bravo krajani!

Hvala, da ohranjate ta biser, kajti pogled na kuliso gora brez tega zvonika, bi bil drugačen.

slide23

Pri Karničarjih potrkava. In odpre se nama. “ Če imam kaj dobrega, sprašujeta. Kaj pa bi rada?

Imamo med, jelenove salame, goveje, sir, sveže mleko, jajca…? Joj, ne me slikati, se zavijem, ko grem v hladilnico.

Zdravje je prvo…” nama vse v enem stavku pove prijazna Karničarjeva gospa. Zdaj, ko to pišem vem, da se tu še oglasiva.

Pa ne le zato, ker na vrečki piše EKO KMETIJA. Prijazni so in to šteje!

slide24

Napreden se napotiva v dolino do avta, si napolniva duši še s takimi motivi. Ko sonček na večer poboža te prepadne strmali

pod Kočno, Grintovcem, Skuto, Štruco vse do Babe, je kar težko reči – greva naprej, kajti toliko lepote kot je tu pri cerkvi

sv. Ožbolta na kupu, ne najdeš za vsakim ovinkom.

slide25

Tik pred naseljem stoji ta slikovit križ. Znamenje ob poti, ki popotniku pove, da se je tu nekoč nekaj zgodilo.

slide26

In se čez glavno cesto, ki pelje na desno v belo Ljubljano in levo na Jezersko sedlo, zapeljeva mimo nekoč Mlinarjevega

in danes Tonejčevega znamenja v še en biser Slovenije – Makekovo Kočno.

slide27

Mogočna mlinarjeva domačija naju pozdravi na desni. Potem se cesta vzpne, nadaljuje malo skozi gozd in kmalu sva

na velikem parkirišču, kjer pustiva avto.

slide28

MLIN

Kot princ iz pravljice

stoji ob vodi

zožene doline,

kjer prostor je

za pot,

za mlin ob vodi

in pa za

- spomine…

slide29

Desno se pot nadaljuje do slapu Čedca in še na več lokacij, levo pa pot zavije z asfalta na kratek makadam,

ki vodi do mogočne Makekove domačije. Tu je prav tako lahko izhodišče za Češko kočo.

slide31

Včeraj sem iskal podatke o Jezerskem in veste kaj sem odkril? Čudež, ljudje. Dolomiti letos praznujejo 114. letnico

organiziranega turizma. Na Makekovi spletni strani pa najdem podatek, da so v turizmu neprenehoma že od leta 1907.

Le sedem let za velikanom turizma. Bravo, Makekovi. Kapo dol. Vi ste vedeli kaj je to turizem, ko se mnogim še sanjalo ni.

No, mnogim pri nas v tako zali Sloveniji se še danes ne in se jim ne bo NIKOLI!

slide32

Srce ti zaigra in duša zapoje, ko korakaš taki lepoti nasproti. Si predstavljate, da si najameš sobo tam zgoraj kjer je ono barvasto

okno? Na spodnjem sloniš, opazuješ kako sonček boža in rdeči hribe, ko pa se obrneš, je vsa soba ena sama mavrica.

Pa pozabi tak dopust, če ga lahko…?!

slide33

BIO TURISTIČNA KMETIJA MAKEK

E:info@makek.com

www.makek.com

Zanimiva kmečka arhitektura te kar vleče naprej v sam biser.

slide34

Ko pa se pred vhodom v mogočno kmetijo obrneš, ostaneš odprtih ust. Upravičeno.

Raj na zemlji, ljudje slovenski. Naš raj, NAŠ!!!

Letnica na kašči je izpisana s številkami 1869…

Dr. Ivan Sedej jo je uvrstil v knjigo Sto najlepših hiš na slovenskem.

slide35

POTEM

Če vsa bogastva

bi na svetu tem imel,

če vse,

kar hotel bi vzeti,

bi si vzel,

če vse,

kar si želim,

v trenutku moje bi bilo …

Potem….

Bi sploh

potem bilo

mi še lepo?

Mar ni lepo

v sebi skrite želje imeti,

mar ni lepo

da si ne smeš,

kar tvoje ni,

za sé vzeti,

mar ni lepo,

tako kot je,

v upanju živeti,

mar ni lepo,

po tistem kar bi rad imel,

pa níkdar ne bo tvoje –

hrepeneti,

mar ni lepo

za to, kar zdaj imam,

živeti.

slide36

Tu je vsaka kmetija tovarna v malem. Vsi morajo imeti vse, če hočejo obstajati. Tu mamine maze nimajo kaj delati.

Tu lahko kljubujejo Naravi in državi le sposobni in kleni ljudje. Na petih straneh v knjigi Jezerska kronika je izpisana zgodovina

te mogočne kmetije. Ena stran samo našteva hlapce in dekle, kakšen status je imel kdo in kaj je delal.

Ja, res…, tovarna v malem!

slide37

Bister potoček na levi me zvabi na ta rob. Tu je vsak korak en nor motiv.

Za dušo, srce in za arhiv…

slide39

Sonce se upre v bregače in pašnike nasproti kmetije. Na rdeče in oranžno obarva vse kar obsveti, da je še lepše.

In modrina neba je v resnici nebeška. Pozdravljeni lepotci in lahkó in ne premrzlo noč vam želim!

slide42

V objemu gora, v naročju Kočne, okoli leta 1200 naseljeni v ta raj, sprva malo višje na pristavo, marof, potem počasno

preseljevanje v dolino na sedanjo lokacijo, zidanje, podiranje, izboljšave…delo, delo, delo mnogih pridnih generacij…

slide43

Pristava ali marof nad domačijo gre naprej. V turizmu se s takimi razglednimi lokacijami nad dolino vedno zmaga.

Sam Bog ve, koliko let je od tega, kar sva en večer v miru počakala na klopci pred pristavo pod mogočno lipo, da je ugasnil dan.

slide44

STARA HIŠA

Kaj je vse čas

iz tebe naredil?

Streho ti luknja,

mah zêlen pokriva

in pajčevine

kot čipke natkane

so v kotih okenskih lin,

vrata so vegasta,

trhla, črviva

in dimnik

je škatla zmečkana

iz njega že davno

se nehal je vihati dim.

Koprive dvorišče

so tvoje zarasle,

na zlizanem pragu

je prahu debelo,

joj, kdaj je nazadnje

na oknih cvetelo,

utihnil že davno

otroški je jok.

Četudi ni tvoja

jo, ko jo zagledaš,

dih v grlu zastane,

srce ti poskoči.

Daj, čas, ko podiraš,

drugače odloči,

naj ta tu – ostane !

slide45

In ko tu, v Makekovi Kočni ugaša dan, tega ne pozabiš zlepa. Modrina neba se stopnjuje od sinje modre do temne.

Hibi v soncu ozaljšani s sencami polepšajo krajino. Oblečejo se v škrlat in rdeča svetloba jih poboža napreden sonce izgine

za Karavanke. Mir napolni dolino in ptice utihnejo, napreden noč razprostre svojo temno kopreno čez vse. In potem soj lune

obriše vse te vrhove in označuje meje doline. Pravljica za lahko noč…Pravljica za dušo in spomin…

.

slide46

Na kupu hlodov, ki so obrnjeni proti parkirišču, iščem zanimive detajle. Kolikor hočem jih je. Od prepoznavnih likov do abstrakcij.

Galerija Narave, razstava, ki čaka na pot v dolino - na žago…

slide48

In napreden sedem vanj, se zagledam še v to sliko na razstavi Narave…

Je brez podpisa, pa vsi vemo za avtorja. Hvala ti, Narava!

slide49

Malo nižje v vasi pri Mlinarju imajo še sončka za vzorec. Nekoč davno je imel Mlinar mlin na veter na Mlinarjevem sedlu.

Koliko sprememb z mlini in žagami, pogoni in tehnikami je doživela ta domačija.

slide50

Tiste zadnje sončne žarke, ki se umivajo v mlinarjevem jezu, ujamem med pobegom v temno noč.

slide52

Vmes med potjo v dolino skorajda ne ustavljam. Le še tole spravim v fotoaparat za spomin in v opomin,

kaj naredi narava, če je besna.

slide53

Skozi Preddvor in Hotemaže se peljeva proti Kranju. Zdaj gledava iste gore iz drugega kota. Ne prepoznaš jih,

tako so drugačne. Hrbet in lice, lice in hrbet… Kdo bi velel kje je kaj. Samo da je. Naši biseri so to, ki nam lepšajo domovino,

pa vseeno s katere strani..

slide54

Tako. Fotografije govore svoje, moje besede svoje. Vsakdo bo z Jezerskega nabral svoje spomine. Lepe in grde, kajti ni vedno sončna nedelja. Je pa nekaj, da sem pokazal le majhen del vsega lepega tu.Nisem posegal v stare fotografije, ki jih imam mnogo, pa sem misli. Že te današnje bodo jutri stare. Nisem vam povedal, kam se vse da iti, koliko je še izhodišč, kjer ti je lahko na Jezerskem prav tako lepo. Le par iztočnic sem dal. Res je, kot sem zapisal, da je tisti prvi obisk lahko razočaranje. Ko pa ponavljaš potepe sem, se ti odpira in odpira. Nekaj je v tem Jezerskem, če so ga pred sto leti množično odkrili Čehi.Tudi oni imajo gore in podobne vasi. In pred sto leti priti s Češke na Jezersko, ni bil mačji kašelj.Danes sem v eni uri iz Domžal na meji na Jezerskem sedlu. Majhen je ta svet in tako lep. Pišete mi, tisti iz drugih držav, da preveč hvalim to našo Slovenijo, da je drugje prav tako lepo. Verjemite mi, da jaz to vem. Rad pa bi, da bi mnogi med nami vedeli, da je vsaj pri nas lepo. Najbolj težko je tisto prvo nedeljo ostati brez klasičnega kosila in zamenjati ustaljen (ne) red. Ko si v naravi, ti je zadnja skrb nedeljsko kosilo, vsi sorodniki, ki pač ta dan ne bodo deležni vaše pozornosti in razkošne pogostitve. Tudi Bog je najprej sebi brado ustvaril…Naj vam bo lepo. Zakaj ne ravno na Jezerskem?Besedilo in fotografije……. Janez Medvešek Pesmi so izbrane iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANOGLASBA - CITRAR TOMAŽ PLAHUTNIKTECIMO, BEŽIMO - VENČEK NARODNIH Narejeno in v svet poslano koncem malega travna, aprila 2014janez.medvesek@gmail.com