Posamezniki z avtizmom v Sloveniji – na poti v ali iz revščine in socialne izključenosti?

1. Posamezniki z avtizmom v Sloveniji – na poti v ali iz revščine in socialne izključenosti?

2. Moje ime je Nastja, stara sem 22 let. Že od majhnega sem bila drugačna, pri 15 letih pa sem dobila uradno diagnozo avtizem.

3. Vrstniki so me v osnovni šoli zaničevali in zafrkavali, zato mi je to udarilo na živce in v 5. razredu osnovne šole so me hospitalizirali na psihiatrijo, kjer so mi najprej postavili diagnozo shizofrenija. Dali so mi tablete, katere sem jemala 5 let.

4. Kasneje so mi spremenili diagnozo in rekli, da imam Aspergerjev sindrom. Ko so mi sporočili diagnozo, mi ni bilo jasno, kaj to pomeni, saj mi tega niso obrazložili. Vse informacije sem kasneje pridobila sama, na spletu.

5. Predpisovali so mi različna zdravila, vendar jaz nisem potrebovala zdravil ampak pogovor. Ker tega nisem dobila, sem sama nehala jemati zdravila.

6. Saj me ne morejo prisilit, da jih jem, dokler nisem nevarna sebi ali drugim.

7. Do petega razreda sem bila na redni osnovni šoli, potem pa so me preusmerili na šolo s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom Janeza Levca, kar se mi ne zdi prav, saj sem tam naredila 8 razredov, uradno pa so mi jih priznali samo 6.

8. Fajn so me zafrknal, tako bom rekla.

9. Ker sem si želela pridobiti izobrazbo in se zaposliti, sem v CIRIUS Kamnik naredila poklicno šolo pomožni administrator, da sem se sploh lahko vpisala na srednjo šolo.

10. Ker sem obiskovala šolo s prilagojenim programom, sem bila zelo prikrajšana. Nikoli nisem imela recimo biologije, fizike, angleščine…

11. Če bi lahko zbirala, bi v osnovno šolo raje hodila v redni program, vendar je vse odvisno od tega, kako te sprejmejo. Jaz sem imela zelo slabe izkušnje. V osnovni šoli so me pretepali in zaničevali, zato nisem zdržala.

12. Ampak tudi na Levcu sem padla med vedenjsko problematične sošolce, med vedenjsko motene osebe, ki so me skoz nekam »pošiljali« in bili nasilni do mene….

13. Mojih želja in potreb na Levcu niso upoštevali. V Kamniku se zdaj boljše počutim, ker smo vsi drugačni.

14. Dobra stran tega, da si vključen v redno osnovno šolo je, da si v normalnem okolju, da so normalni. Da normalni vidijo, kako izgledaš in sprejmejo.

15. Če si pa vedno med sebi enakimi, pa je zelo težko v realnosti funkcionirat.

16. Letos bom končala srednjo administrativno šolo in čeprav me to ne zanima, sem na tej šoli zato, ker je zame dosegljiva zaradi prevoza. Želim hoditi na vrtnarsko šolo ampak ta je v Kranju.

17. Nastja se vam zahvaljuje, ker ste ji prisluhnili. Hvala tudi v imenu Centra za avtizem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki edino v naši državi sliši in delno prepozna potrebe oseb, ki za Slovenijo dejansko sploh ne obstajajo.