1 predavanje pedagogika kot znanost n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
1. PREDAVANJE: PEDAGOGIKA KOT ZNANOST PowerPoint Presentation
Download Presentation
1. PREDAVANJE: PEDAGOGIKA KOT ZNANOST

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 41

1. PREDAVANJE: PEDAGOGIKA KOT ZNANOST - PowerPoint PPT Presentation


  • 558 Views
  • Uploaded on

1. PREDAVANJE: PEDAGOGIKA KOT ZNANOST. 1. Pedagogika kot znanost. Temeljno vprašanje Ali lahko pedagogiko opredelimo kot znanost? Zakaj da / ne?. 1. Pedagogika kot znanost. Izhodišča za razvoj znanosti Temeljna človeška potreba po odkrivanju nepoznanega

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about '1. PREDAVANJE: PEDAGOGIKA KOT ZNANOST' - faith-rasmussen


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
1 pedagogika kot znanost
1. Pedagogika kot znanost

Temeljno vprašanje

Ali lahko pedagogiko opredelimo kot znanost?

Zakaj da / ne?

1 pedagogika kot znanost1
1. Pedagogika kot znanost

Izhodišča za razvoj znanosti

  • Temeljna človeška potreba po odkrivanju nepoznanega
  • Ustvarjanje reda iz “kaosa” v svetu, s pomočjo opazovanja, povezovanja in interpretiranja
  • Znanstvena spoznanja so produkt procesa spoznavanja objektivne stvarnosti utemeljene na znanstvenih metodah
1 pedagogika kot znanost2
1. Pedagogika kot znanost

Opredelitev znanosti

  • »Znanost je organizirana in institucionalizirana socialna oblika produkcije novega znanja.«
  • »Pojem moderne znanosti povezujem s paradigmo znanstvenega mišljenja, ki je v ospredje svojega epistemološkega zanimanja postavila eksperiment, matematično opazovanje izkustvenega sveta narave in njegovo tehnično izkoriščanje.«
1 pedagogika kot znanost3
1. Pedagogika kot znanost

Znaki identitete znanosti

1. Predmet

2. Raziskovalna metodologija

3. Terminologija

4. Sistem

5. telos

1 pedagogika kot znanost4
1. Pedagogika kot znanost

Epistemološka utemeljitev znanstvenih disciplin

1. Specifičnost raziskovalnega predmeta: področje, vidiki ali sklop pojavov, ki jih raziskuje samo ta znanost

2. Problem raziskovanja: zakonitosti, ki prevladujejo na področju predmeta raziskovanja

3. Metode raziskovanja: sklop določenih postopkov zbiranja podatkov

4. Metodologija: celota metod, postopkov, instrumentov in tehnik raziskovanja

5. Terminologija: kategorialni aparat znanstvene discipline

1 pedagogika kot znanost5
1. Pedagogika kot znanost

Epistemološka utemeljitev znanstvenih disciplin

4. Sistem: izoblikovana struktura disciplinskih in drugih teoretsko tematizacijskih področij (mikrosistem) ter povezava z ostalimi znanostmi (makrosistem)

5. Teleos: usmerjenost znanosti k bistvu predmeta raziskovanja

1 pedagogika kot znanost6
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika se definira na 4 načine:

  • znanost
  • teorija ali filozofija vzgoje
  • ideologija
  • umetnost
1 pedagogika kot znanost7
1. Pedagogika kot znanost

Definicija pedagogike

  • Etimološka definicija – gre za pomen, ki ga ima beseda v sebi. Paidagogos - beseda je grškega izvora, pomeni “otroka voditi”. V Rimu so bili pedagogi grški sužnji, ki so poučevali otroke. Prvi poklicni pedagogi, plačani za svoje delo od države so bili grški sofisti.
  • Opisna definicija: pove o čem se govori. Pedagogika je znanost, ki govori o človeku kot bitju, ki ga moramo vzgojiti, da bo postal odgovorno, samostojno in razmišljajoče, kritično bitje.
  • Stvarna definicija – zajame bistvo snovi. Pedagogika je znanost, ki se ukvarja s preučevanjem dejavnikov, ki človeku omogočajo osebni razvoj, osebnostno rast in vseživljenjsko učenje.
1 pedagogika kot znanost8
1. Pedagogika kot znanost

Definicija pedagogike danes

  • V današnjem času ta pojem ne izpoveduje več bistva o vzgoji. Vzgoja ni zgolj vodenje otroka, temveč pomenicelovito dejavnost ljudi, ustvarjalen proces med ljudmi, zavestno dejavnost oblikovanja posameznika kot individuuma in družbenega subjekta.
  • V vzgojo ni vključen samo otrok, vzgoja je trajen proces skozi vse človekovo življenje in ga ni mogoče omejevati le z obdobjem otroštva in mladosti.
1 pedagogika kot znanost9
1. Pedagogika kot znanost

Definicija pedagogike danes

  • Edukologija – pojem, razumljen kot obča znanost o vzgoji. Vprašanja vzgoje analizira iz zornih kotov filozofije, sociologije, psihologije in pedagogike. Je krovna znanost, ki zajema specifične znanosti, tudi pedagogiko.
  • Pedagogika preučuje zavestne, načrtne vplive na posameznika, preučuje sistematično vzgojo v inštituciji. Zgodovinski razvoj je spremenil prvotni pomen pojma pedagogika. (Taculty of Education, pojem pedagogika v angleščini pomeni didaktiko, teorijo poučevanja. Termin pedagogika je pri njih ožji kot pri nas. Širši pojem - education research.)
1 pedagogika kot znanost10
1. Pedagogika kot znanost

Obseg izraza pedagogike

  • zajema celotnost znanstvenih opazovanj o vzgoji. Je zelo razvejana veda, saj prodira na vsa področja človekovega posameznega in družbenega delovanja. Pri tem pa se združuje z raznimi vejami drugih znanosti.
  • Discipline znotraj posamezne znanosti raziskujejo posamezna področja te znanosti. To pomeni, da upošteva spoznanja sorodnih znanosti, brez katerih je tudi ne bi bilo.
1 pedagogika kot znanost11
1. Pedagogika kot znanost

Obseg izraza pedagogike

  • Kaj bi pedagogika danes bila brez spoznanj filozofije (teoretična podlaga za pedagogiko), psihologije (delovanje posameznika z vidika psiholoških dejavnikov), sociologije (položaj posameznika v družbi), zgodovine, medicine idr.
  • Iz teh medsebojnih povezav se porajajo nove znanstvene dicipline: pedagoška psihologija, filozofija vzgoje, sociologija vzgoje, socialna pedagogika, specialna pedagogika…
1 pedagogika kot znanost12
1. Pedagogika kot znanost
  • Predmet pedagogike:
  • tradicionalno: znanost o vzgoji
  • sodobno: znanost o zakonitostih usposabljanja posameznika za samostojno, aktivno in uspešno vključevanje v življenje, zaradi zadovoljevanja eksistenčnih, materialnih in duhovnih potreb
  • Cilj pedagogike:

- raziskati in teoretično utemeljiti zakonitosti vzgoje in izobraževanja ter na temelji soznanega (teoretični vidik) poiskati mehanizme za učinkovito usposabljanje posameznika (praktični vidik)

1 pedagogika kot znanost13
1. Pedagogika kot znanost
  • Naloge pedagogike:
  • raziskati, teoretično temeljiti in opisati temeljne pedagoške procese in fenomene ter zakonitosti
  • Utrdti mehanizme apliciranja pedagoških spozanj v vzgojno-izobraževalno prakso
1 pedagogika kot znanost14
1. Pedagogika kot znanost
  • Ima svoj predmet opazovanja in proučevanja: vzgojo, izobraževanje, šolo, vzgojne inštitucije. S predmetom preučevanja se lahko ukvarja več znanosti.
  • Pedagogika je sintezna veda, dober pedagog mora zajadrati na različna področja. Pedagogika se povezuje z ostalimi vedami (psihologijo, filozofijo. Sociologijo. komunikologijo., lingvistiko…)
  • Pri temeljnih vedah gre za spoznanje neke resnice, pri aplikativnih oz. uporabnih vedah gre za uporabo teh resnic v praksi. Torej je pedagogika tudi aplikativna veda.
1 pedagogika kot znanost15
1. Pedagogika kot znanost
  • Razlika med temeljnimi in aplikativnimi vedami je v ciljih, namenih raziskovanja.
  • Vprašanje postavljanja ciljev v pedagogiki? Kakšnega človeka naj vzgojim? Spoštljivega, samokritičnega, takega, kot so njegovi starši…Te cilje se ne da preverjat na znanstven način (z njimi posegamo na vrednote), zato se z njimi lahko ukvarjam teoretsko ali ideološko.
  • Ker je znotraj pedagogike vrsta vprašanj, ki jih ne moremo preprosto preizkušati, je pedagogika teorija.
1 pedagogika kot znanost16
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

1. PRASKUPNOST

• delo obvezno za vse

• posnemanje (prevzemanje zunanjih vzorcev vedenja)

• moralne norme (medsebojna pomoč, medsebojno spoštovanje in resnicoljubje)

• inauguriranje (dogodek opredelitve zrelosti)

1 pedagogika kot znanost17
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

2. SUŽNJEPOSESTNIŠTVO

• delitev dela: živinoreja in poljedelstvo

• trgovina (zaradi viška proizvodov)

• denar (da bi trgovci kot posredniki kaj zaslužili)

• računanje (zaradi pojava denarja kot plačilnega sredstva)

• geografija (zaradi plovnih poti)

• plovne poti (zaradi potreb trgovine)

1 pedagogika kot znanost18
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

2.1. STARI GRKI

• razvili filozofijo, besedni zaklad, ideal lepote in dobrote

• vzgojni termini:

- agoge (spolna vzgoja in disciplina)

- trofe ( telesna vzgoja in telesna nega)

- paidea (vzgoja v duhu znanja in umetnosti)

1 pedagogika kot znanost19
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

2.1. STARI GRKI

• šole:

- palestre (trofe, paidea) in gimnaziumi (poudarjali so besedni zaklad)

- pedagogiumi (paidea, agoge)

• dva koncepta vzgoje:

- atenski (za nežne, lepe, dobre decke)

- špartanski (za vojšcake)

1 pedagogika kot znanost20
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

2.2. STARI RIMLJANI

• vzgojni termini:

- pieteta (spoštovanje bogov, umrlih)

- digniteta (vzvišenost, ugled, dostojanstvo)

- graviteta (privlačnost)

- fides (zvestoba, iskrenost)

1 pedagogika kot znanost21
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

2.2. STARI RIMLJANI

1. obdobje (800-300 pr.n.št.): vzgoja s posnemanjem, poslušnost, morala, prvič v zgodovini šolstva se pojavi nagrada kot pozitiven vzgojni ukrep - nagrada je bila poslušanje govornikov v forumu (javno mesto, kjer se o cem razpravlja, odloča)

2. obdobje (300-145 pr.n.št.): prave šole - ludusi (pisanje, branje, računanje)

3. obdobje (145 pr.n.št.-476 n.št.): grški učitelji, glasba, gimnastika, dramatika, filozofija, retorika

1 pedagogika kot znanost22
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

3. FEVDALIZEM

• sholostika (sistematizirana ali usmerjena cerkvena filozofija)

• nepismenost (značilnost fevdalnega obdobja in posledica ločevanja dela na fizično in psihično)

• fizično delo zaničevano, pisarji (znali so pisati, misliti pa niso smeli - ker so opravljali fizicno delo)

1 pedagogika kot znanost23
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

3. FEVDALIZEM

• šole:

- župnijske (v župnijah na vaseh)

- katedrale (v vecjih mestih kjer je bila katedrala4)

- samostanske:

• odprte (učenci so v šolo hodili po znanje in se vračali domov; kasneje tudi deklice)

• zaprte (učenci so bili namenjeni duhovniškemu poklicu in so v šoli bivali)

1 pedagogika kot znanost24
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

3. FEVDALIZEM

• učne metode:

- formalne (organizirano izobraževanje, pod okriljem, nadzorstvom nekoga)

- mehanične (poslušanje in ponavljanje, dokler niso vsi vsega znali)

1 pedagogika kot znanost25
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

4. MEŠČANSKA DRUŽBA

  • J. A. Komensky – “Velika didaktika”; trivialka (podeželje) in normalka (mesta)
  • J. J. Rousseau – “Emil ali o vzgoji”; fazni razvoj otroka
1 pedagogika kot znanost26
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

5. UTOPIČNI SOCIALIZEM

- R. Owen – ustanovitelj kolonije “Nova harmonija” – jaslice, vrtec, osnovna šola, večerna šola

1 pedagogika kot znanost27
1. Pedagogika kot znanost

Razvoj pedagogike kot znanosti

5. MARKSIZEM IN SOCIALIZEM

  • A. S. Makarenko

– prevzgoja kriminalcev in mladoletnih prestopnikov z delom in vzgojo

- usanovitelj poklicnih svetovalnic

1 pedagogika kot znanost28
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot teorija vzgoje

  • Teorija poskuša ugotoviti temeljne zakonitosti, zveze in načela praktičnega pojava ali dejavnosti.
  • Vzgojna teorija : spoznanja o človeku in družbi so naraščala, pojavile so se potrebe po teoretični utemeljitvi vzgojne dejavnosti, ki bi nakazovala praktično ravnanje in celovitejši pristop.
1 pedagogika kot znanost29
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot teorija vzgoje

  • Teorija vzgoje je pedagoško znanstvena disciplina.
  • Predmet proučevanja pedagoške znanosti je vzgoja, izobraževanje, šola, vzgojne inštitucije.
  • Pedagogika kot znanost se neprestanoma odziva na družbene spremembe.
  • Temeljna naloga pedagogike je neprestano raziskovanje VI procesa in hkrati nenehno razvijanje tega procesa.
1 pedagogika kot znanost30
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Ideologija: sklop idej, misli ali prepričanj v glavah ljudi. (do Althusserja)
1 pedagogika kot znanost31
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Althusser: Šola kot ideološki aparat države.
  • Althusser je prekinil s tradicijo razumevanja ideologije, češ da je ideologija le sklop idej, misli ali prepričanj v glavah ljudi. Ideologijo je videl kot družbeno razmerje, kot prakso, kot družben proces in ne kot iluzijo.
1 pedagogika kot znanost32
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Njegova teza: Vladajoči razred mora za uspešno delovanje države poskrbeti za razvoj reprodukcijskih sredstev in sil. Biti na oblasti ne pomeni imeti samo dovolj kapitala, sredstva in sile. Potrebno jih je nenehno obnavljati (predvsem, da na oblasti tudi ostanem).
  • Althusser razlikuje meddržavno oblastjo, kdo ima oblast – na eni strani in državnim aparatom na drugi strani.
1 pedagogika kot znanost33
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Državni aparat se po njegovem deli na:
    • RAD – represivni in intervencijski : policija, sodišča, zapori, vojska, šef države, vlada in državna uprava. Spada v javno sfero in zanj je značilno, da deluje s silo, z represijo in če je potrebno tudi z ideologijo, ampak šele v drugi vrsti.
    • IAD – ideološki aparat: sistem različnih cerkva, sistem različnih šol, državnih in zasebnih, družino, pravo, politične stranke, sindikate, medije, kulturo, umetnost in šport. Spada v sfero zasebno, značilno zanj je, da deluje na podlagi ideologije (v drugi vrsti z represijo, vendar ta ni očitne, je zabrisana, hudo mila ali celo simbolična).
1 pedagogika kot znanost34
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Noben vladajoči razred se na oblasti ne more obdržati le z represijo, vedno so na delu tudi ideološki aparati – katerih glavna naloga je reprodukcija ideologije vladajočega razreda.
  • Ravno skoz IAD se oblikuje subjektivnost podrejenih na način, da svoj položaj dojamemo kot samo po sebi umeven, normalen, celo nujen.
1 pedagogika kot znanost35
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • Vladajoči razred preko šole prenaša svojo ideologijo in na ta način legitimira obstoječe družbene odnose. Istočasno se preko šole prenašajo, razvijajo in reproducirajo tista znanja, spretnosti in veščine ter sposobnosti, ki jih zahteva družbena delitev. Družba pa ni ne javna in ne zasebna, je pa pogoj vsakršnega razlikovanja med zasebnim in javnim.
1 pedagogika kot znanost36
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot ideologija

  • V novejšem času se v posameznih družbah RAD rahlja, krepi pa se IAD. To ne pomeni, da je kaznovanja vedno manj, temveč da se seli iz represije v ideološko prisilo. Primer “restitucije”, kjer se ukrep (kazen) spremeni v prevencijo, zaščito posameznika, ko se kazen zamaskira v bolj prefinjeno obliko.
  • Foucaut pravi, da vlogo šole danes v družbi oziroma vpliva vladajočih struktur na oblikovanje vloge šole, ni mogoče opisati samo s pojmom IAD, saj je njena vloga pogosto zelo protislovna in se odraža preko mnogih, zelo občutljivih kanalov. Tak kanal je po Krofliču kurikul šole, Apple pa opozarja, da ne gre le za prenos formalnega kurikula, temveč tudi za vse tisto, kar se posreduje prek prikritega kurikula.
1 pedagogika kot znanost37
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot znanost / ideologija

  • Lingvistka Olga Glamuš: osnovni interes znanosti je, da proizvede neke sodbe, ki govorijo o resnici določenih procesov, je spoznati resnico.
  • Ideologija danes deluje preko učnih načrtov, učbenikov, organizacije dela na šoli in je vedno teže dokazljiva.
  • Pojem nevtralnost se zamenjuje s pojmom laičnost. Obstajata dve nevarnosti:
    • Da se laičnost razume kot ateizem ali laicizem.
    • Da se v okviru laičnosti šola razume zgolj kot izobraževalna inštitucija, brez vrednot. Taka šola pa ni mogoča.
1 pedagogika kot znanost38
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot znanost / ideologija

  • Pojem nevtralnost se zamenjuje s pojmom laičnost. Obstajata dve nevarnosti:
    • Da se laičnost razume kot ateizem ali laicizem.
    • Da se v okviru laičnosti šola razume zgolj kot izobraževalna inštitucija, brez vrednot. Taka šola pa ni mogoča.
  • Laičnost ne pomeni določene vrednotne orientacije, niti ne, da je šola le izobraževalna. Ne politika ne cerkev ne smeti imeti direktnega vpliva na oblikovanje kurikula, učbenikov, na kadrovanje, ne smejo v šolskem prostoru novačiti za svoje cilje.
1 pedagogika kot znanost39
1. Pedagogika kot znanost

Pedagogika kot umetnost

  • Trditvi, da kot dobri vzgojitelji, učitelji, starši, še ne potrebujemo znanja, le pedagoški čut in takt. Samo znanje tudi ni dovolj… škodi pa tudi ne.
  • V komunikologiji veljajo določene zakonitosti. Med tistim, ki oddaja informacije in tistim, ki jih sprejema, mora biti določena zveza. Kako učitelj vzpostavi to zvezo z učenci? Če se mentalna shema tistega, ki informacijo oddaja, ne ujema z mentalno shemo tistega, ki jo sprejema, je to komunikacijo bolje prekiniti. Kajti učenci od take razlage, ki gre mimo njih, ne bodo imeli ničesar. Smo na področju iracionalnosti, zato je pedagogika bolj umetnost kot kaj drugega.