predmet in metode psihologije n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Predmet in metode psihologije PowerPoint Presentation
Download Presentation
Predmet in metode psihologije

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 37

Predmet in metode psihologije - PowerPoint PPT Presentation


  • 192 Views
  • Uploaded on

Predmet in metode psihologije. prof. dr. Janek Musek prof. dr. Marko Polič I. letnik psihologije. Predmet in metode psihologije. Predavanje 4: METODE PSIHOLOGIJE. Predmet in metode psihologije. Pojmovanja predmeta psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Predmet in metode psihologije' - stew


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
predmet in metode psihologije

Predmet in metode psihologije

prof. dr. Janek Musek

prof. dr. Marko Polič

I. letnik psihologije

predmet in metode psihologije1

Predmet in metode psihologije

Predavanje 4:

METODE PSIHOLOGIJE

predmet in metode psihologije2
Predmet in metode psihologije
  • Pojmovanja predmeta psihologije
  • Psihologija kot znanost
  • Cilji in naloge psihologije
  • Metode psihologije
    • metodološki temelji
    • metode razlaganja
    • metode ocenjevanja
    • metode raziskovanja
  • Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja
pregled vsebine
Pregled vsebine
  • Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja
  • Znanstvena metoda
    • Vsakdanje in znanstveno spoznavanje
    • Kriteriji znanstvenosti
    • Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije
    • Struktura in proces znanstvenega spoznavanja
    • Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje
  • Osnove psihološke metodologije
    • Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje, introspekcija in ekstraspekcija
    • Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja
Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja
  • Težnja po spoznavanju
    • Če stvari in odnose med njimi poznamo, vemo, kaj lahko pričakujemo in kako lahko vplivamo
  • Pomen znanstvenega spoznavanja
    • Znanstveno spoznavanje izvira iz iste izvorne težnje po spoznavanju kot vsakdanje (zdravorazumsko) spoznavanje
    • A pri znanstvenem spoznavanju uporabljamo metode, s katerimi se izognemo pristranostim in napakam v spoznavnem procesu
    • Znanstveno spoznavanje pomeni optimizacijo spoznavanja (bolj veljavna in zanesljiva spoznanja zaradi večje metodičnosti in objektivnosti)
    • Pridobivanje spoznanj in povezovanje spoznanj v teorijo, celovit sistem spoznanj
    • Psihološka spoznanja so posebej pomembna, ker zadevajo naše lastno obnašanje, našo naravo in medosebne odnose
nujnost znanstvenega preverjanja in raziskovanja
Nujnost znanstvenega preverjanja in raziskovanja
  • Zakaj je potrebno preverjati tudi banalne “resnice”?
  • Za banalno “samoumevnostjo” se lahko skriva napačno prepričanje
  • Znanost je napredovala prav s tem, da je “rušila” napačne samoumevnosti
    • npr. prepričanje, da je zemlja ploščata, da je v središču vesolja, da je živalski in rastlinski svet vseskozi enak, da obstajajo čarovnice itd.
    • prim. Evklidovi aksiomi
    • pomembne “decentracije” in “ekscentracije” v zgodovini znanosti
nekaj primerov iz psihologije

A

B

C

Nekaj primerov iz psihologije
  • Asch (1955)
  • Milgram (1965)
  • Darley & Latane (1968)
znanost korigira samo sebe
Znanost korigira samo sebe
  • Tudi v znanosti se lahko razširijo napačne domneve, ker niso ustrezno preverjene
  • PRIMERI takšnih (delnih) (ne)resnic v psihologiji:
    • Vzgoja, socialni vplivi in kultura v največji meri oblikujejo posameznikovo osebnost
    • Zgodnje izkušnje odločilno vplivajo na poznejši razvoj posameznika
    • Nevroze izvirajo iz psihičnih travm
    • Shizofrenija je posledica neustreznega ravnanja mater (“shizogena mati”)
    • Vsebino sanj določajo nezavedno motivirani psihični procesi
    • Otroci ne lažejo itd.
    • Inteligentnost ima majhen vpliv na naše dosežke zunaj šole
    • Vrednote le malo vplivajo na dejansko obnašanje
znanstvena metoda
Imajo moški enako število zob kot ženske?

Znanost pomeni način reševanja problemov in iskanja spoznanj, ki bo zanesljivejši in veljavnejši od vsakdanjega spoznavanja in tudi od filozofske spekulacije

Ta cilj skušamo doseči z znanstveno metodo

Pojasnjevanje

Ugotavljanje zakonitih odnosov med pojavi

Iskanje vzrokov z iskustvenim preverjanjem (opazovanje, eksperiment…)

“Znanstveno spoznavanje se od drugih načinov spoznavanja razlikuje torej po metodi. Znanstvena metoda pa je postopek ali proces, s katerim skušajo znanstveniki pridobiti veljavna, zanesljiva in nepristranska (objektivna) spoznanja in ustvariti kar se da veljavni model izkustvenega sveta. Z drugimi besedami pa to pomeni, da mora biti znanstvena metoda način, ki minimizira napake v spoznavanju. S standardnimi postopki skušamo torej v znanosti zmanjšati učinek možnih napak v spoznavanju in tako priti do točnih spoznanj. S točnimi spoznanji zmanjšujemo delež nepojasnjenega v stvarnosti in ga nadomeščamo s pojasnjenim. Smisel znanstvenega početja je pojasnjevanje, kar pomeni iskanje vzrokov za pojave, ki nas zanimajo. In kaj so vzroki? Nič drugega, kot drugi pojavi, ki vplivajo na te, ki nas zanimajo. Pojasnjevanje je torej iskanje vzročnih odnosov v izkustveni stvarnosti. Znanstveno pojasnjevanje pomeni, da lahko neko prej nepojasnjeno dogajanje pojasnimo, torej razložimo z delovanjem vzročnih dejavnikov.”

Znanstvena metoda
vsakdanje in znanstveno spoznavanje
Vsakdanje in znanstveno spoznavanje
  • Vsakdanji in kritični razum
dejstva vzroki napovedi zakoni
Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni
  • Dejstva: odnosi med pojavi ali spremenljivkami
  • Vzroki: najpomembnejša oblika zakonitih (invariantnih) odnosov med pojavi (bistveni, odvisnostni odnos)
  • Napoved: domnevni, predvideni, pričakovani odnos
    • Poznavanje vzročnih odnosov omogoča napovedi
  • Zakon: preverjen vzročni odnos
    • Formula vzročnega odnosa: če x potem y
    • x vpliva na y; y = f(x)
    • Primer zakona: »Reakcijski časi prepoznavanja barv so v obratnem sorazmerju z valovno dolžino barv« (Trstenjakov zakon) ALI: “če je valovna dolžina varve višja, bo reakcijski čas njene prepoznave krajši”
verjetnostne zakonitosti
Verjetnostne zakonitosti
  • Stoodstotne in verjetnostne zakonitosti
    • Absolutno velja, če x potem y (npr. če je nekdo depresiven, je tudi anksiozen)
    • V 90 (80, 70) odstotkih velja, če x potem y (npr. v 60 odstotkih velja, da če je nekdo depresiven, je tudi anksiozen)
  • V psihologiji se moramo mnogokrat zadovoljiti z verjetnostnimi zakonitostmi, ker imamo običajno opraviti s pojavi, ki so vzročno povezani z mnogimi drugimi pojavi, ne le z enim samim; v našem primeru gre npr. za to, da se lahko v določenih primerih pojavi depresivnost brez anksioznosti
hipoteze modeli in teorije
Hipoteze, modeli in teorije
  • Hipoteza: še nepreverjen vzročni odnos
  • Model: delno preverjen sistem vzročnih odnosov (razlag)
  • Teorija: preverjen sistem vzročnih odnosov (razlag)
    • Teorija mora torej temeljiti na preverjenih dejstvih
    • Sistem mnenj ali domnev, četudi privlačen, ne more veljati za teorijo (npr. mit)
  • Mnogokrat že iz previdnosti raje govorimo o modelih kot o teorijah (včasih zasledimo tudi razlikovanje med “trdimi” in “mehkimi” teorijami
struktura znanstvenega spoznavanja

SUBJEKT

OBJEKT

METODA

Struktura znanstvenega spoznavanja
  • Spoznavni odnos
  • Strukturni elementi odnosov znanstvenega spoznavanja
    • Subjekt
    • Objekt
    • Metoda
vrste spoznavnega odnosa

SUBJEKT

OBJEKT

METODA

SUBJEKT

PRISTRANOSTI

OBJEKT

METODA

SUBJEKT

PRISTRANOSTI

OBJEKT

AKTIVNO

ODZIVANJE NA

SITUACIJO

METODA

Vrste spoznavnega odnosa
  • Modeli spoznavnega odnosa vključujejo subjekt, objekt in metodo spoznavanja.
  • Na desni: temeljni spoznavni odnos v znanosti (zgoraj), osebnostni model spoznavnega odnosa (sredina) in medosebni model spoznavnega odnosa (spodaj).
  • Za psihologijo je značilen zlasti zadnji model, saj je človek tako subjekt kot predmet proučevanja
proces znanstvenega spoznavanja raziskovanja
Proces znanstvenega spoznavanja (raziskovanja)
  • Odkritje problema: prepoznanje neke situacije (odnosa) kot nepojasnjene, nerešene, neuravnotežene; raziskovalno vprašanje
    • Npr. “kaj vpliva na učni uspeh”; “ali inteligentnost vpliva na učni uspeh”
  • Postavljanje hipotez
    • Domnevna rešitev problema: “inteligentnost vpliva na učni uspeh”
  • Preskus: preverjanje hipotez
    • Uporaba ustrezne metode preverjanja, npr. eksperimenta
  • Interpretacija: integracija preverjenih spoznanj v teorij
    • Povezovanje pridobljenih spoznanj z drugimi
    • Pogosto vodi do novih problemov
primeri
Primeri
  • Klasičen zgodovinski primer: Herodot
  • Zakaj imajo nekateri dijaki (študenti) boljši uspeh?
  • Zakaj nekateri ljudje bolje prenašajo stres kot drugi?
  • Zakaj se pri nekaterih osebah pojavijo psihične motnje?
osnove psiholo ke metodologije
Osnove psihološke metodologije
  • Klasifikacija metod v psihologiji
  • Pridobivanje informacij
  • Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
raziskovalne metode
Raziskovalne metode
  • Pridobivanje podatkov
  • Ocenjevanje in tolmačenje podatkov
  • Raziskovanje odnosov med podatki
pridobivanje informacij
Pridobivanje informacij
  • Začetek vsega je pridobivanje informacij
  • Opazovanje in spraševanje
    • Pridobivanje informacij z načrtnim čutnim zaznavanjem
    • Pridobivanje informacij z besednim komuniciranjem
    • So pri spraševanju pridobljene informacije navsezadnje pridobljene z opazovanjem (samoopazovanjem)?
  • Introspekcija in ekstraspekcija
    • Samoopazovanje (opazovanje lastnega doživljanja, lastnih zavestnih vsebin) – posebej značilno za psihologijo
    • Običajno opazovanje
ocenjevanje in psihodiagnostika
Ocenjevanje in psihodiagnostika
  • Kvalitativno in kvantitativno določanje proučevanih pojavov
  • Merjenje
    • Različne ravni merjenja
    • Lestvice
  • Psihometrične metode
statisti no prikazovanje informacij
Statistično prikazovanje informacij
  • Matematična nadgradnja informacij
  • Skupne tendence (npr. povprečje)
  • Razpršenost
funkcionalno raziskovanje
Funkcionalno raziskovanje
  • Raziskovanje odnosov med pojavi
  • Bistveni in slučajni odnosi
  • Funkcionalni (invariantni) odnosi
metode razlaganja
Metode razlaganja
  • Definicija
  • Klasifikacija
  • Eksplanacija
definicija
Definicija
  • Definitio erat per genus proximum et differentiam specificam
  • Definiend
  • Definiens
    • najbližji rod
    • specifična razlika
    • arbitrarnost
klasifikacija
Klasifikacija
  • Razvrščanje
    • divizija
    • klasifikacija (več nivojev)
  • Princip, kriterij klasifikacije
    • se nanaša na bistvo pojavov
  • Načela klasificiranja
    • popolnost
    • izključevanje
    • doslednost (enotni princip na vseh nivojih)
  • Empirične in logične klasifikacije
    • empirična prekrivanja, prototipi (family resemblance)
    • eklektične klasifikacije (princip ni enoten, različni nivoji se delijo naprej po principih, ki so bistveni, a drugačni kot na prejšnjem niovju)
pojasnjevanje
Pojasnjevanje
  • neko dejstvo pojasnimo (razložimo z znano zakonitostjo)
  • eksplanand
  • eskplanans
    • splošni zakon
    • pogoj (eksplanansa)
metode vplivanja in uporabe
Metode vplivanja in uporabe
  • Informiranje
  • Načrtovanje
  • Poučevanje, trening, vodenje, usmerjanje
  • Vplivanje, svetovanje, psihoterapija
povzetek
Povzetek
  • Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja
  • Znanstvena metoda
    • Vsakdanje in znanstveno spoznavanje
    • Kriteriji znanstvenosti
    • Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije
    • Struktura in proces znanstvenega spoznavanja
    • Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje
  • Osnove psihološke metodologije
    • Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje, introspekcija in ekstraspekcija
    • Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
literatura
Literatura
  • Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 86-92, 119-136.
  • Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 24-33.
literatura1
Literatura

Eliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le chamanisme. Paris, Payot, 1968)

Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit.

Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit.

Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin.

Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije, Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62.

Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37)

Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132)

Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36).

Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397)

Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231)

Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E. Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150

Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54).

Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit.

Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba.

Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.

literatura spletne strani
Literatura – spletne strani
  • http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/hinduism.html (Vivekananda o hinduizmu)
  • http://wynja.com/personality/buddhistpsych.html (psihologija budizma, kratko)
  • http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ADM/silva.htm (psihologija budizma, več)
  • http://uweb.superlink.net/user/fsu/philo.html (ena izmed spletnih strani o kitajski filozofiji)
  • http://vassun.vassar.edu/~brvannor/bibliography.html (več o kitajski filozofji)
  • http://www.chinesephilosophy.net/ (še več o kitajski filozofji)
  • http://ios.org/pubs/F_ancphi.asp (jedrnato o antični filozofiji)
  • http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/readings/index.htm (teksti pomembnih starogrških filozofov)
  • http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko imen)
  • http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Plato/Timaeus/timaeus1.htm (Platon o izvoru duše)
  • http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/assign15.htm (Platon o duši in telesu)
  • http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/ (o indijski filozofiji)
  • http://wcb.keene.edu/~tstavely/H-Ssummer00/ch2-3notes.html (shematičen oris antične psihologije in nekaj dobrih vprašanj)