poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI PowerPoint Presentation
Download Presentation
POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 54

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI - PowerPoint PPT Presentation


  • 180 Views
  • Uploaded on

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI. Podiplomski študij psihologije. Po sledeh PEN modela. Pregled vsebine. Temeljne dimenzije in afekt Temeljne dimenzije in psihično blagostanje/zdravje Temeljne dimenzije, anksioznost, depresivnost in stres

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI' - ewan


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
pregled vsebine
Pregled vsebine
  • Temeljne dimenzije in afekt
  • Temeljne dimenzije in psihično blagostanje/zdravje
  • Temeljne dimenzije, anksioznost, depresivnost in stres
  • Po sledovih PEN modela: biomodeli TD
    • Gray
    • Cloninger
    • Zuckerman
    • Depue
temeljne dimenzije in afekt
Temeljne dimenzije in afekt
  • Odnos med E, N ter PA in NA
    • Raziskave kažejo na jasne korelacije med E in PA ter N in NA ( Diener, Larsen, Levine, & Emmons, 1985 ; Larsen & Diener, 1985 ; Russell, 1978 , 1979 ; Watson, Clark, & Tellegen, 1984 ; Watson & Tellegen, 1985 ; Zevon & Tellegen, 1982 ).
    • Toda
      • Gre za linearne korelacije?
      • So ti odnosi morda interaktivni?
      • Kako je pri marginalnih populacijah?
osebnost in afekt sumarno
Osebnost in afekt: sumarno
  • Meyer & Shack (1989)
    • E, N, PAT, NAT, PAS, NAS
    • E in PA
    • N in NA
interaktivnost e in n pri pa in na
Interaktivnost E in N pri PA in NA
  • McFatter (1994)
    • PA z ekstravertnostjo narašča zlasti pri osebah z visokim N
    • NA z nevroticizmom narašča zlasti pri osebah z nizko E
interaktivnost e in n pri pa in na nadaljevanje
Interaktivnost E in N pri PA in NA (nadaljevanje)
  • Razločevalna struktura PA in NA je jasna, vendar bolj pri visokem nevroticizmu
n in subjektivno psihi no blagostanje
N in subjektivno (psihično) blagostanje
  • N je povezan z NA
  • NA je pomembna komponenta SB
    • Med najbolj trdnimi psihološkimi ugotovitvami
    • N je v negativni korelaciji z dobrim počutjem
    • N je podlaga čustveni in psihični motenosti
  • Torej je N povezan s SB
n in e kot prediktorja anksioznosti in depresivnosti
N in E kot prediktorja anksioznosti in depresivnosti

najbolj

  • Gershuny & Sher (1998), prospektivna študija
    • N, E kot prediktorja globalne anksioznosti, 4 leta
    • Interaktivni učinek N in E
      • Zlasti močno predicira kombinacija +N in –E
      • +E v kombinaciji z +N močno zmanjšuje anksioznost
      • Kombinacija –N z –E je najmanj rizična za anksioznost

najmanj

najbolj

najmanj

vloga n pri stresu
Vloga N pri stresu
  • Nevroticizem: najbolj pogosto navajana osebnostna podlaga za razlike v stresnem obnašanju
  • Gunthert, K. C., Cohen, L. H. & Armeli, S. (1999). The Role of Neuroticism in Daily Stress and Coping. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 77, No. 5, 1087-1100.
  • 216 študentov je vodilo dnevnik 14 dni
  • Instrumenti
    • Neuroticism Scale of the NEO Five Factor Inventory (NEO—FFI; Costa & McCrae, 1992 ).
    • Stone and Neale's (1984) Daily Coping Assessment
    • Positive and Negative Affect Schedule–Expanded Form (PANAS—X; Watson & Clark, 1994 )
vloga n pri stresu nadaljevanje
Vloga N pri stresu (nadaljevanje)
  • Osebe z višjim nevroticizmom
    • Navajajo več negativnih stresnih dogodkov (Diener, Larsen, & Emmons, 1984; Hammen, 1991; Magnus et al., 1993 ; Ormel & Wohlfarth, 1991) in več dnevnih stresorjev, zlasti medosebnih in družinskih (Affleck et al., 1994 ; Bolger & Schilling, 1991 ; Bolger & Zuckerman, 1995 ; David et al., 1997 ; Suls, Martin, & David, 1998)
    • Bolj negativno reagirajo na stresno dogajanje (Innes & Kitto, 1989 ; Ormel & Wohlfarth, 1991 ; Parkes, 1990; Larsen & Ketelaar, 1989 , 1991 )
      • Toda zakaj?
        • Ker imajo nižje pragove distresnega odziva
        • Ker uporabljajo manj uspešne načine soočanja
rezultati tudije gunthert in sod
Rezultati študije Gunthert in sod.
  • N signifikantno korelira z navajanjem več medosebnega stresa (r=0,20)
  • Medosebni dogodki povzročajo več stresa kot ne-medosebni, to pa je bolj izraženo pri +N
  • N se dalje povezuje z večjo oceno stresnosti, manj uspešnim soočanjem, sovražnim odzivanjem in samoobtoževanjem ter z odzivanjem z negativnim afektom
e in subjektivno psihi no blagostanje
E in subjektivno (psihično) blagostanje
  • E je povezan z PA
  • PA je pomembna komponenta SB
  • Torej je E povezan s SB
    • Korelacije med 0,10 in 0,70 (Diener & Lucas, 1999; Lucas & Fujita, 2000)
    • Ne glede na morebitne moderatorje odnosa (Lucas, Diener, Grob, Suh, & Shao, 2000).
  • Fleeson in sod., 2002
  • Zakaj se čutijo ekstravertne osebe srečnejše?
    • Več hipotez
      • Izvira PA neposredno iz socialne narave ekstravertnosti: manj verjetno, PA je med komponentami E najmanj povezan prav z medosebno interakcijo
      • Ekstravertne osebe imajo višji bazični nivo PA (“set-point”): na katerega se povrnejo po pozitivnih in negativnih izkušnjah
      • Ekstravertne osebe se močneje odzivajo na pozitivne dražljaje: ekstraverti npr. bolj kot introverti dvignejo nivo PA pri gledanju komedij, Larsen and Ketelaar (1991)
osebnost v kontekstu pozitivne psihologije
Osebnost v kontekstu pozitivne psihologije
  • Povezava osebnosti s psihičnim zdravjem je med najtrdnejšimi psihološkimi ugotovitvami (pregledno Maher & Maher, 1994)
  • Povezava osebnostnih dimenzij s psihičnim blagostanjem in zdravjem povečuje njihov pomen
grayev model osebnosti

Anx-D

BIS

N

Imp-D BAS

E

Grayev model osebnosti
  • Gray (1973)
  • Impulzivnost se najbolj jasno povezuje z biološko podlago (bolj kot E)
  • Impulzivnost, anksioznost
  • Motivacijski sistem je podlaga osebnostnim potezam (temeljnim dimenzijam osebnosti)
    • gre za načine prilagajanja pozitivnim in negativnim ojačenjem
      • nagrajevalni sistem, spodbujevalna motiviranost (BAS), nizek serotonin, impulzivnost (in E)
      • kaznovalni sistem, averzivna motiviranost (BIS), visok serotonin, neimpulzivnost, N in I
    • anksioznost je amplifikator na signale tako nagrajevanja kot kaznovanja
grayev model osebnosti nadalj
Grayev model osebnosti (nadalj.)
  • Individualne razlike v Imp in E torej temeljijo na razlikah v občutljivosti na pozitivno in negativno stimulacijo
    • impulzivne osebe so bolj občutljive na nagrajevanje in se približujejo možnostim nagrade tudi tedaj, ko bi se bilo ustrezneje izogibati situacijam zaradi kazni (verjetnega negativnega učinka)
  • Kaj pomeni občutljivost?
    • gre za nevrobiološko podlago motivacijskega sistema
  • povečana reaktivnost tako za BIS kot za BAS se povezuje z N
grayev model
Grayev model
  • Anksioznost (občutljivost BIS sistema)
  • Impulzivnost (občutljivost BAS sistema)
sistema bas in bis

NAGRADNI SISTEM (BAS)

KAZNOVALNI SISTEM (BIS)

RAVNOVESJE MED OBEMA SISTEMOMA

PREVLADUJE BAS

Pozitivni afekt

Stabilnost (?)

Ekstravertnost

BAS IN BIS V RAVNOVESJU

večina ljudi

PREVLADUJE BIS

Negativni afekt

Nevroticizem

Introvertnost (?)

Sistema BAS in BIS
  • BAS – nizek noradrenalin, dopamin?
  • BIS – visok serotonin?
impulzivnost in e e enkrat

Anx-D

N

Imp-D

N

Anx-D

Imp-D

E

E

N

Anx-D

Imp-D

E

Impulzivnost in E (še enkrat)
  • Deljena mnenja
    • Imp je del E (Eysenck, Eysenck, 1975)
    • Imp se povezuje z E, a tudi (še bolj) s P (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985)
    • Imp je relativno samostojna dimenzija (Guilford 1975, 1977; Rocklin & Revelle 1981); tudi Costa & McCrae 1985, 1992 /če že, potem prej v sklopu N/; Goldberg & Rosolack 1994; Tellegen 1982, 1985; Tellegen & Waller 1996; Zuckerman 1994; Zuckerman et al. 1991
  • Gray (1973; 1987, 1992)
    • Imp pomeni interakcijo E, P in N
    • biološko po Grayu primarna dimenzija, kaj pa psihološko?
ekstenzija grayevega modela
Ekstenzija Grayevega modela
  • Cloninger in sodelavci (Cloninger, Svrakic & Przybeck 1993)
  • Zuckerman (1991), Netter, Hennig & Roed 1996;
  • Depue (1995, 1996; Depue, Collins, 1998)
cloninger biotemperament in zna aj

SAMOPRESEGANJE

značaj

KOOPERATIVNOST

SAMOUSMERJENOST

temperament

VZTRAJNOST

ODVISNOST

OD NAGRADE

IZOGIBANJE

ŠKODI

ISKANJE NOVOSTI

Cloninger: biotemperament in značaj
  • Temperament
    • visoka dedljivost
    • povezan z nevrotransmiterskimi sistemi
    • razvojno in medkulturno stabilen
  • Značaj
    • v večji meri odvisen od vplivov okolja (nedeljenega bolj kot deljenega)
    • razvije se z oblikovanjem jaza in v odraslosti
cloningerjevi tipi v osebnostnem prostoru
Cloningerjevi tipi v osebnostnem prostoru
  • Preiss: Hipokrat, Eysenck, Cloninger
cloningerjev model in nevrotransmiterji

DIMEN-ZIJA

TEMELJNI POMEN

OSEBNOSTNE LASTNOSTI

NEVROTRANS-MITER

NS

novelty seeking

iskanje novosti, raziskovalnost

aktivnost, iskanje stimulacije; drzno, tvegano obnašanje (zlasti ob nizkem HA in visokem RD)

dopamin (nizka stopnja)

HA

harm

avoidance

izogibanje škodi, močno reagira na averzivno stimulacijo

zadržanost, hitro averzivno učenje, introvertnost (zlasti v kombinaciji z nizkim RD)

serotonin (visoka stopnja)

RD

reward

dependency

odvisnost od nagrajevanja, močno reagira na pozitivne spodbude

družabnost, ekstravertnost, impulzivnost, agresivnost (posebno v kombinaciji z nizkim HA)

noradrenalin (nizka stopnja)

Cloningerjev model in nevrotransmiterji

DODATNO - vztrajnost (PE): vztrajnost, ambicioznost, odpornost na stres (najprej kot del RD)

faktorska strukura in povezave stallings in sod 1996
Faktorska strukura in povezave (Stallings in sod., 1996)
  • Faktorska struktura postavk
  • Povezave z dimenzijami osebnosti
iskanje utnega dra enja in vzburjenja
Iskanje čutnega draženja in vzburjenja
  • Zuckerman, 1990, 1992: sensation seeking
    • SS (sensation seeking): iskanje čutnih spodbud
      • iskanje vzburjenja
      • iskanje doživetij
      • dezinhibiranost
      • občutljivost na dolgčas
    • psihobiološka teorija osebnosti (1991, 1994, 1995)
  • osebe, posebno občutljive na senzorno deprivacijo in dolgčas
  • znatna heritabilnost (0,58)
zuckermanov model nad
Marvin Zuckerman, Michael D. Kuhlmann

Model osebnosti (alternativa B5)

ZKPQ vprašalnik

sociabilnost

nevroticizem /anksioznost

impulzivno iskanje čutnih spodbud

agresivnost/sovražnost

aktivnost

Zuckermanov model (nad.)
zuckermanov model nad1
Zuckermanov model (nad.)
  • Marvin Zuckerman, Michael D. Kuhlmann
  • Model osebnosti (alternativa B5)
  • ZKPQ vprašalnik
      • sociabilnost
      • nevroticizem /anksioznost
      • impulzivno iskanje čutnih spodbud
      • agresivnost/sovražnost
      • aktivnost
depue vedenjski sistemi
Depue: vedenjski sistemi
  • Depue, Collins (1998)
  • Vedenjski sistemi
    • vedenjski pristop, ki temelji na spodbujevalni motivaciji
  • FA večjih dimenzij
  • Nevrofiziološka podlaga vedenjskih sistemov
  • Psihobiološki prag vedenjskega spodbujevalnega sistema
vedenjsko in nevrolo ko spodbujevalni model primerjava
Vedenjsko in nevrološko spodbujevalni model: primerjava

VTA = ventral tegmental area; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; BL-E Amygdala = basolateral complex and extended amygdala.

vta dopaminski sistem
VTA DA projekcije (Depue, Collins, 1998)

“Independent of brain region, DA has the general function of facilitating neural processes subserving goal-directed behavior (Bozarth 1987; Depue in press; Deutch, Bourdelais & Zahm 1993; Fibiger & Phillips 1987; Le Moal & Simon 1991; Louilot et al. 1987; Oades 1985; Oades & Halliday 1987; Robbins & Everitt 1992).

DA agonists or antagonists in the VTA or nucleus accumbens (NAS), which is a major terminal area of VTA DA projections, in rats and monkeys facilitate or markedly impair, respectively, locomotor activity to novelty and food; exploratory, aggressive, social, and sexual behavior; the number of attempted behavioral strategies; acquisition and maintenance of approach and active avoidance behavior; response reversal; spontaneous alternation; food-hoarding; and maternal nursing behavior.

These deficits are not motor, perse, because diurnal locomotor patterns remain unchanged, and animals can perform tasks normally once they are moved or pushed by the experimenter to do so (Oades 1985). Neither are these deficits evident in nonvolitional motor behavior, such as escape, nor in consummatory behavior (Blackburn et al. 1989; Le Moal & Simon, 1991).

It is precisely incentive motivation that is lost, such that volitional behavior elicited by incentive stimuli cannot be initiated or facilitated (Beninger 1983; Bozarth 1987; Everitt & Robbins 1992; Koob et al. 1993; Le Moal & Simon 1991). We emphasize that DA mediation of incentive motivation is not proposed here; rather, DA is seen as providing a strong modulatory influence - facilitation - on incentive motivation. Put generally, incentive motivation is neurobiologically organized in regions of integration, whereas DA serves to neuromodulate those regions (Le Moal & Simon 1991; Mesulam 1990). “

VTA dopaminski sistem
vloga prefrontalnega korteksa
Vloga prefrontalnega korteksa
  • Dopaminski sistem ne predstavlja generalne motivacijske stimulacije, pač pa jo modulira (prek limbičnih struktur) (v splošnem niža prag facilitacije)
  • Moderacijsko funkcijo ima tudi serotonin (niža prag facilitacije)
  • Generalna spodbujevalne stimulacija je funkcija integralnih kortikalnih struktur, med njimi MOC 13

MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; MD = mediodorsal nucleus of the thalamus.

izsek nevronskega delovanja v sistemu
Izsek nevronskega delovanja v sistemu
  • nagradni impulz
  • VTA DA nevron
  • VTA NAS nevron
    • amygdala: jakost ojačenja
    • hippocampus: kognitivna orientacija nagradnega konteksta
  • MOC 13: kompleksna analiza okolja

MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum

psihobiolo ki prag spodbujevalnega sistema
Psihobiološki prag spodbujevalnega sistema
  • CŽS ima oblikovan prag, ki določa sproženje spodbujanja odzivov
  • prag je funkcija
    • velikosti spodbude
    • aktivacije DA (dopamina) na postsinaptičnih DA receptorjih
  • oseba B ima nižji prag facilitacije in zato večji obseg možnih spodbud

Two hypothetical individuals with low and high trait dopamine postsynaptic receptor activation (demarcated on the horizontal axis as A and B, respectively) are shown to have narrow (A) and broad (B) ranges of effective incentive stimuli, respectively. Threshold effects due to serotonin modulation and sensitization of dopamine transmission are illustrated as well.

je dopamin povezan z e imp c
Je dopamin povezan z E, Imp, C?
  • Dopaminsko delovanje so povezovali tako z E, SS (iskanjem stimulacije) kot z Imp (C), P in agresivnostjo
  • Empirični podatki (Depue, Collins, 1998) kažejo na povezanost z E in iskanjem stimulacije, z Imp (s pozitivnim afektom), ne pa tudi z Imp brez pozitivnega afekta ali C
    • znaki delovanja dopamina (količina agonistov in antagonistov v telesu, spontano mežikanje itd.) krepko korelirajo z E (0,75), ne pa tudi s C ali N (Depue, 1994)
  • To kaže na ustreznost teorije, da ima prav E nevrofiziološko podlago v nagrajevalnem DA sistemu
biolo ke podlage nevroticizma
Biološke podlage nevroticizma
  • Najpomembnejše komponente
    • anksioznost, depresivnost, obsesivnost
  • Reaktivnost subkortikalnih struktur in labilnost subkortikalnega oz. avtonomnega vzburjenja
  • Limbični sistem in kortikalne strukture
  • Serotonin
    • serotoninski sistem (dorzalni in medialni Raphe nuclei)
  • Geni za delovanje serotonina
    • kratka oblika gena za transport serotonina pri anksioznih in pesimističnih osebah (Osher, Hamer in sod., 2000)
nevrologija anksioznosti

Local circuit

neurones

GABA

Palpitacije

Razširjene zenice

Tremor

Anksioznost

NE

Locus Coeruleus

Nevrologija anksioznosti
  • Preveč noradrenalina ali premalo GABA?
  • nizka stopnja aktivnosti GABA
  • + visok serotonin
nevrologija depresivnosti

5HT

Raphe nuclei

Nevrologija depresivnosti
  • Deficientnost serotonina (5HT)
  • + že omenjeno:
    • vloga noradrenalina (-) in dopamina
      • visok nivo: maničnost
      • nizek nivo: depresivnost
    • vpletenost stresnih hormonov
nevrologija okm
Nevrologija OKM
  • Neravnovesje dopamina in serotonina
  • Abnormno delovanje orbitalne regije frontalnega korteksa (nad očmi) in dela bazalnih ganglijev (nuclei caudati , odgovorni za pretvorbo čutne informacije v mišljenje in akcijo)

DA

5HT

Raphe nuclei

hormoni in nevrotransmiterji
Noradrenalin

Borba ali beg

Agresivnost

Noradrenalin (-) in GABA (+)

Anksioznost, negativni afekt

Dopamin

Ugodje, pozitivni afekt

Ekstravertnost

Serotonin

Depresivnost

Drugi psihični efekti

hormoni

spolni hormoni, agresivnost, inteligentnost

kortizol, “stresni hormon”, depresivnost

transmiterji

acetilholin (učenje, spomin)

receptorji za glutamat (učenje pri miših, Tang, 1999)

nootropne droge

Hormoni in nevrotransmiterji
osebnost nevrotransmitersko
Ekstravertnost, pozitivni afekt

dopamin

Nevroticizem, negativni afekt

Anksioznost

Noradrenalin (-), GABA (+)

Depresivnost

Serotonin (-), stresni hormoni (+), dopamin (-), noradrenalin (-)

Agresivnost

Noradrenalin

Prefrontalne aree (inhibitorji agresivnosti)

Sposobnosti, učenje

Testosteron, estrogeni

Acetilholin

Glutamat

Osebnost - nevrotransmitersko
literatura
Literatura
  • Cloninger, C. R. (1987a). A systematic method for clinical description and classification of personality variants. Archives of General Psychiatry, 44, 573-588.
  • Cloninger, C. R. (1987b, April 24). Neurogenetic adaptive mechanisms in alcoholism. Science, 236, 410-416.
  • Cloninger, C. R., Przybeck, T. & Svrakic, D. M. (1991). The Tridimensional Personality Questionnaire: U.S. normative data. Psychological Reports, 69, 1047-1057.
  • Cloninger, C. R., Przybeck, T., Svrakic, D. M. & Wetzel, R. (1994). The Temperament and Character Inventory (TCI): A guide to its development and use. (St. Louis, MO: Center forPsychobiology of Personality.)
  • Cloninger, C. R., Sigvardsson, S., Przybeck, T. & Svrakic, D. M. (1995). Personality antecedents of alcoholism in a national area probability sample. European Archives of Psychiatryand Clinical Neuroscience, 245, 239-244.
  • Cloninger, C. R., Svrakic, D. M. & Przybeck, T. R. (1993). A psychobiological model of temperament and character. Archives of General Psychiatry, 50, 975-990.
  • Eysenck, H. J. & Eysenck, M. W. (1985). Personality and individual differences: A natural science approach. (New York: Plenum Press)
  • Eysenck, H. J. & Eysenck, S. B. G. (1964). Manual of the Eysenck Personality Inventory. (San Diego, CA: Educational and Industrial Testing Service)
  • Eysenck, H. J. & Levey, A. (1972). Conditioning, introversion—extraversion and the strength of the nervous system.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological bases of individual behaviour (pp. 206—220). San Diego, CA: Academic Press.)
  • Eysenck, S. B. G. & Eysenck, H. J. (1977). The place of impulsiveness in a dimensional system of personality description. British Journal of Social and Clinical Psychology, 16, 57-68.
  • Fowles, D. (1987). Application of a behavioral theory of motivation to the concepts of anxiety and impulsivity. Journal of Research in Personality, 21, 417-435.
  • Gray, J. A. (1972). The psychophysiological nature of introversion—extraversion: A modification of Eysenck's theory.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological bases of individual behavior (pp. 182—205). San Diego, CA: Academic Press.)
  • Gray, J. A. (1981). A critique of Eysenck's theory of personality.(In H. J. Eysenck (Ed.), A model for personality (pp. 246—276). New York: Springer-Verlag.)
  • Gray, J. A. (1987a). The neuropsychology of emotion and personality.(In S. M. Stahl, S. D. Iverson, & E. C. Goodman (Eds.), Cognitive neurochemistry (pp. 171—190). Oxford, England: Oxford University Press.)
  • Gray, J. A. (1987b). Perspectives on anxiety and impulsivity: A commentary. Journal of Research in Personality, 21, 493-509.
  • Stallings, M. C., Hewitt, J. K., Cloninger, C. R., Heath, A. C. & Eaves, L. J. (1996). Genetic and environmental structure of the Tridimensional Personality Questionnaire: Three or four temperament dimensions? Journal ofPersonality and Social Psychology, 70, 127-140.
  • Watson, D. & Clark, L. A. (1984). Negative affectivity: The disposition to experience aversive emotional states. Psychological Bulletin, 96, 465-490.
  • Watson, D. & Tellegen, A. (1985). Toward a consensual structure of mood. Psychological Bulletin, 98, 219-235.
  • Williams, D. G. (1990). Effects of psychoticism, extraversion, and neuroticism in current mood: A statistical review of six studies. Personality and Individual Differences, 11, 615-630.
  • Zuckerman, M. (1983). Biological bases of sensation seeking, impulsivity and anxiety. (Hillsdale, NJ: Erlbaum)
  • Zuckerman, M. (1984). Sensation seeking: A comparative approach to a human trait. Behavioral and Brain Sciences, 7, 413-471.
  • Zuckerman, M. (1989). Personality in the third dimension: A psychobiological approach. Personality and Individual Differences, 10, 391-418.
  • Zuckerman, M. (1991a). Symposium: Basic dimensions of personality. (Presented at the meeting of the International Society for the Study of Individual Differences, Oxford, England, July, 1991)
  • Zuckerman, M. (1991b). Psychobiology of personality. (New York: Cambridge University Press)
  • Zuckerman, M. (1992). What is a basic factor and which factors are basic?(Turtles all the way down) Personality and Individual Differences, 13, 675-682.
literatura1
Literatura
  • Depue, R. A., & Collins, P. F. (1999). Neurobiology of the structure of personality: dopamine, facilitation of incentive motivation, and extraversion. The Behavioral and Brain Sciences, 22, 3, 491-517.
  • Diener, E.,& Lucas, R. E. (1999). Personality and subjective well-being. (In D. Kahneman, E. Diener, & N. Schwarz (Eds.), Well-being: The foundations of hedonic psychology (pp. 213–229). New York: Russell Sage Foundation.)
  • Emmons, R. A.,& Diener, E. (1986). Influence of impulsivity and sociability on subjective well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 50, 1211-1215.
  • Gershuny, B. S., & Sher, K. J. (1998). The Relation Between Personality and Anxiety : Findings From a 3-Year Prospective Study. Journal of Abnormal Psychology, Vol. 107, No. 2, 252-262.
  • Meyer, G. J. & Shack, J. R. (1989). Structural convergence of mood and personality: Evidence for old and new directions. Journal of Personality and Social Psychology, 57, 691-706.
  • Fleeson, W., Malanos, A. B., & Achille, N. M. (2002). Is Acting Extraverted as “Good” as Being Extraverted?An Intraindividual Process Approach to the Relationship Between Extraversion and Positive Affect. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 83,  No. 6,  1409-1422.
  • Larsen, R. J. & Ketelaar, T. (1989). Extraversion, neuroticism and susceptibility to positive and negative mood induction procedures. Personality and Individual Differences, 10, 1221-1228.
  • Larsen, R. J. & Ketelaar, T. (1991). Personality and susceptibility to positive and negative emotional states. Journal of Personality and Social Psychology, 61, 132-140.
  • Lucas, R. E., Diener, E., Grob, A., Suh, E. M.,& Shao, L. (2000). Cross-cultural evidence for the fundamental features of extraversion. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 452-468.
  • Lucas, R. E.,& Fujita, F. (2000). Factors influencing the relation between extraversion and pleasant affect. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 1039-1056.
  • Maher, B. A. & Maher, W. B. (1994). Personality and psychopathology: A historical perspective. Journal of Abnormal Psychology, 103, 72-77.
  • Pavot, W., Diener, E.,& Fujita, F. (1990). Extraversion and happiness. Personality and Individual Differences, 11, 1299-1306.
  • Ryan, R.,& Deci, E. L. (2001). On happiness and human potentials: A review of research on hedonic and eudaimonic well-being. Annual Review of Psychology, 52, 141-166.
  • Seligman, M.,& Csikszentmihalyi, M. (2000). Positive psychology: An introduction. American Psychologist, 55, 5-14.
  • Sheldon, K. M.,& King, L. (2001). Why positive psychology is necessary. American Psychologist, 56, 216-217.
  • Wiggins, J. S. (1979). A psychological taxonomy of trait-descriptive terms: The interpersonal domain. Journal of Personality and Social Psychology, 37, 395-412.
  • Zuckerman, M. (1979). Sensation seeking: Beyond the optimal level of arousal .(Hillsdale. NJ: Erlbaum)
  • Zuckerman, M., Kuhlman, D. M. & Camac, C. (1988). What lies beyond E and N? Factor analysis of scales believed to measure basic dimensions of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 96-107.
literatura nadalj
Literatura (nadalj)
  • Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their Facets: A twin Study. Journal of Personality 64: 576-591
  • John, 0. P. (1990). The "Big five" factor taxonomy: Dimensions of personality in the natural language and in questionnaires. ln L. A. Pervin (Ed.), Handbook of personalitv: Theorv and researeh (pp. 66-100). New York: Guilford.
  • John, O. P., Angleitner, A., & Ostendorf, F. (1988). The lexical approach to personality: A historical review of trait taxonomic research. European Journal of Personality, 2, 171-203.
  • McAdams, D. P. (1992). The five-factor model in personality: A critical appraisal. Journal of Personality, 60, 329-361.
  • McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1987). Validation of the five factor model of personality across instruments and observers. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 81-90.
  • McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1989). The structure of interpersonal traits: Wiggins's circumplex and the five-factor model. Journal of Personality and Social Psychology, 56, 586-595.
  • Mershon, B., & Gorsuch, R. (1988). Number of factors in the personality sphere: Does increase in factors increase predictability in real-life criteria? Journal of Personality and Social Psychology, 55, 675-680.
  • Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomv of personality attributes: Replicated factor structure in peer nomination personality ratings. Journal of Abnormal and Social Psychology, 66, 474- 583.
  • Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328.
  • Saucier, G. (1992). Benchmarks: Integrating affective and interpersonal circles with the big-five personality factors. Journal of Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035.
  • Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the five-factor model. Journal of Personality, 64, 737-774.
spletni viri
Spletni viri
  • http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html
  • http://pmc.psych.nwu.edu/personality
  • http://www.fmarion.edu/~personality
  • http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html
  • http://www.personalityresearch.org/
  • http://www.personalityresearch.org/bigfive.html
  • http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html
  • http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html
  • http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html
  • http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm