1 / 26

mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvu NUK, 5. junij 2009

9 th International Bielefeld Conference: “ Upgrading the e-library: e nhanced i nformation s ervices d riven by t echnology and e conomics ” (Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009) predstavitev vtisov. mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvu NUK, 5. junij 2009.

cicero
Download Presentation

mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvu NUK, 5. junij 2009

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information services driven by technology and economics” (Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)predstavitev vtisov mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009

  2. 9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information services driven by technology and economics” http://conference.ub.uni-bielefeld.de/2009/index.htm

  3. Hans Geleijnse je ob zaključku naštel najpogosteje slišane besede: • Open Access, • repozitoriji, • pomembnost, sodelovanje, izmenjava podatkov, • raziskovalni podatki, • sprememba bibliotekarske paradigme, • nadgradnja e-knjižnice.

  4. Sijbolt J. Noorda: European universities and Open Access Digitalna revolucija v kateri uporabniki zahtevajo prost in brezplačen dostop do informacij, ki jih običajno zagotavljajo knjižničarji. Plačljivosti dostopa uporabniki ne občutijo. Prosti dostop je poslovna tema, ki mora rešiti vprašanja: • tehničnega dostopa, • pogodb, plačevanja nadomestil in vprašanja avtorskega prava, • načina merjenja kakovosti (kakovost določajo uporabniki ne citatni indeksi), • zanesljivosti arhiviranja, • raznolikosti kultur.

  5. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

  6. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return? ROI – return of investments: za vsak $/€/¥ vložen v knjižnico se univerzi povrne v ‘X’$/€/¥. X = delež študentov/uporabnikov ($) / knjižnični proračun ($) ROI calculator: www.lrs.org/public/roi/calculator.php

  7. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

  8. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

  9. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return? Število vpisanih študentov in vrednost šolnin? Število citatov avtorjev? (20-46) Delež citatov, ki so jih avtorji pridobili v knjižnici? (50-74 %, tudi 75- 99 % ali 25 – 49 %) Število prebranih virov za pripravo posameznega dela? Knjižnica: • pripomore k uspešnosti akademskega osebja (in študentov), • posredno pripomore pri pridobivanju finančnih virov, • e-viri so cenjeni s strani osebja in povrnejo investicijo ustanovi.

  10. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return? • 94 % uporabljenih virov v raziskavah je bilo pridobljeno preko (e-)knjižnice. • 75 % virov je iz knjižnice. • Ocenjujejo, da je za vsak uporabljen vir avtor prebral/preletel 4-5 drugih virov. ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html Southwestern Ohio: $1 = ROI $3.81 Florida: $1 = ROI $6.54

  11. Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return? 1. faza raziskave: ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html 2. faza raziskave: razširiti raziskavo na 8 držav (v teku) težave: različne terminologijo, računovodski standardi, jezikovne ovire, način zbiranja podatkov, dolžina zbiranja podatkov 3. faza raziskave: priprava enotne uporabne metodologije.

  12. Michael Jubb: The costs of scholarly communications and how we meet them Poročilo Research Information Network : http://www.rin.ac.uk/files/Income-&-cost-flows-report-(full-version)-final.pdf) • Raziskovalci vedno manj časa (in denarja) porabijo za raziskovanje in več za branje in za iskanje literature in pripravo objav. • Višja kot so vložena sredstva v raziskovanje, večja je produkcija člankov. • Večino (80 %) stroškov objavljanja so v Angliji krile univerze oz. univerzitetne knjižnice. • Napoveduje da bo trend kritja stroškov nakupa revij ostal na knjižnicah v obliki e-tiskov; stroški tiska bodo na bralcu.

  13. Anne Petry-Eberle: Outsourcing information services Primer specialne knjižnice Daimler AG, Stuttgart: • podjetje je skoraj ukinilo knjižnico in tako skoraj ukinilo fiksne stroške knjižnice, • naročanje revij prenesli na zunanje podjetje, ki jim z ustrezno programsko opremo omogoča dostop do ustreznih e-virov (40 dobaviteljev) in kontrolo dostop do njih, • število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5 (upokojevanje, izobraževanje&prerazporeditev) so število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5. • reorganizacija podjetja in uvedbo ustrezne tehnologije.

  14. Frank Scholze:Usage data and metrics for scholarly publications Ministry for Science, Research and the Arts Baden-Württemberg Problem Open Access-a in merjenja vpliva (IF je enostaven za uporabo, vendar ne sledi naraščajočim novim načinom publiciranja, čeprav še vedno vpliva na vrednotenje raziskovalcev in nakup revij).  Vrednotenje avtorjev glede na uporabnost njihovih objav, glede na število prenesenih člankov (še ni ustreznih orodij).  Page ranking: za potrebe vrednotenja raziskovalne uspešnosti predhodno definirati namen zbiranja podatkov in razviti orodja za množično uporabo.

  15. Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC? Knjižnični katalogi so nepopolni (ne vsebujejo člankov, le revije), ne omogočajo sodobnih novih načinov iskanja (iskanje preko spletnih vmesnikov) in ne upoštevajo sodobnega uporabnika, ki želi z enim iskanjem najti vse. Nadgradnja OPAC-a v Web 2.0: • možnost sodelovanja uporabnikov (peer review, ocenjevanje), • povečati nabor bibliografskih podatkov in • omogočiti enostavno hkratno iskanje po OPAC-u in spletu ...

  16. Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC? Vrednotenja zadetkov v OPAC-u (kot jih spletni iskalniki): • tekstovno ujemanje (vendar je v OPAC-ih premo podatkov za tovrstno aktivnost), • popularnost (upoštevanje izposoje, citiranja ...), • pregleda zadnje posodobitve, • ujemanje glede na lokacijo (zadetki iz uporabniku najbližje knjižnice).  vprašanje varovanja osebnih podatkov!

  17. Herbert Van de Sompel: Attempts at innovation in scholarly communication

  18. Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda Izzivi za 21 stoletje TEHNOLOGIJA • Shranjevanja podatkov • Format • Services • Ohranjanje digitalnih virov • Infrastruktura EKONOMIJA • Prost dostop • Raznolikost založništva • Avtorske pravice • Dolgoročni finančni viri • Finančna kriza OKOLJE • Vremenske spremembe, onesnaženje • Globalno segrevanje • Elektrika • Varnost zbirk • Trajnost

  19. Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda Izzivi za 21 stoletje VEČKULTURNOST IN E-KNJIŽNICE • Večjezičnost • Uporabniki v E-okolju • Novi formati virov • Virtualno:realno delovno okolje MEDNARODNA POLITKA • Varnost • Dostop do informacij • Cenzura • Varstvo podatkov • Podpora e-knjižnicam SOCIALNI IZZIV • E-knjižnica: priložnost za Open Access • Socialna vloga knjižnic • Stopnje e-knjižnic po svetu

  20. Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility European Commission : Open Access

  21. Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility Open Access - na enem mestu predstaviti prosto dostopne vire v polnem besedilu. • Odgovornost ustanov & družbe. • OA omogoča večjo citiranost (izpostavljenost, status). • Napredek znanosti. • Varstvo zlorab avtorskih pravi (hitreje zaznane zlorabe, uporaba orodij za prepoznavo ...). • Poenostavlja reprodukcijo znanstvenih del, zmanjšuje podvajanje objav (transparentnost).

  22. Open Access Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility

  23. Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility Primer: Institute of Social Studies, Haag Primer: Utrecht University

  24. Joan K. Lippincott: The role of information professionals in e-research Nova naloga knjižnic (v sodelovanju z ustanovo in vlado): zbiranje&hranjenje surovih podatkov. primer: http://www.ijdc.net/index.php/ijdc/article/view/91 Vzpostavitev potrebnih repozitorijev: malo pravil, malo repozitorijev, raziskovalci ne poznajo vseh možnosti, premalo strokovnjakov ... To stand the test of time: long-term stewardship of digital data sets in science and engineering: finale report, Sept. 2006 (http://www.arl.org/bm~doc/digdatarpt.pdf).

  25. 9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information services driven by technology and economics” (Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)predstavitev vtisov mag. Maja Božič Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnostmaja.bozic@gozdis.si Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009

More Related