osnove pridelovanja zeli n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ PowerPoint Presentation
Download Presentation
OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 109

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ - PowerPoint PPT Presentation


  • 213 Views
  • Uploaded on

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ. KGZS Zavod – Maribor Miša PUŠENJAK, univ.dipl.inž.kmet. BOTANIČNE LASTNOSTI. Trajnice Enoletnice Zelike Grmi Vsebujejo posebne, dodatne snovi: učinkovine, zaradi katerih jih je človek gojil že stoletja: sekundarni metaboliti :

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
osnove pridelovanja zeli

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ

KGZS Zavod – Maribor

Miša PUŠENJAK, univ.dipl.inž.kmet.

botani ne lastnosti
BOTANIČNE LASTNOSTI
  • Trajnice
  • Enoletnice
  • Zelike
  • Grmi
  • Vsebujejo posebne, dodatne snovi: učinkovine, zaradi katerih jih je človek gojil že stoletja: sekundarni metaboliti:
  • Lahko imajo zdravilne učinkovine ali dišavne učinkovine
botani ne lastnosti1
BOTANIČNE LASTNOSTI
  • Enoletna zelišča: celoten življenjski cikel v enem letu: od semena do semena, pri nas nekatera gojimo kot enoletna a so v karjih od koder izvirajo trajnice, ker ne prenesejo zime
  • Dvoletna zelišča: v prvem letu naredijo listno maso, v drugem cvet in seme
  • Trajna zelišča: ne pomrznejo, na istem mestu jih gojimo več let
botani ne lastnosti2
BOTANIČNE LASTNOSTI

Delimo jih lahko tudi glede njihove uporabnosti: katere dele uporabljamo:

  • Korenovke
  • Listavke
  • Zelike
  • Cvetovke ali cvetnice
  • Plodovke
  • ZA VSAKO ZELIŠČE POSEBEJ MORAMO POZNATI NJENE LASTNOSTI
u inkovine
UČINKOVINE
  • So proizvod sekundarnega metabolizma: presnove rastlin
  • PRIMARNA PRESNOVA: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe
  • SEKUNDARNA PRESNOVA: učinkovine: običajno jih rastline potrebujejo iz določenih razlogov: stres, žuželke, odpornost na bolezni in škodljivce….
  • Njihova vsebnost je odvisna od genetike: posamezna odbira rastlin, klime, tehnologije pridelovanja, predelave
glavne skupine u inkovin
Glavne skupine učinkovin
  • ALKALOIDI
  • ETERIČNA OLJA
  • GLIKOZIDI
  • GRENČINE
  • SLUZI
  • ČRESLOVINE
  • BARVILA
  • MASTNA OLJA
alkaloidi
ALKALOIDI
  • Močno delujoče učinkovine
  • Različne organske dušikove spojine
  • STRUPENI: zdravniška uporaba
  • Farmacevtska industrija: proti bolečinam in krčem
  • MORFIJ, ATROPIN, EFEDRIN, KOFEIN, KOKAIN…
eteri na olja
ETERIČNA OLJA
  • značilen vonj in okus
  • Izločki celic listov in cvetov
  • V vročem in suhem vremenu
  • Včasih so v olju tudi smole, ki rastlini konzervirajo les, pri človeku so dezinfekcija dihalnih poti
  • V vodi netopna, topijo se v olju ali etanolu
  • Najpogostejša učinkovina: aromaterapije, fitoterapija
  • Izhlapevajo pri visokih temperaturah: SUŠENJE NA NIZKIH TEMEPRATURAH
  • rožmarin, sivka, smreka, brin, meta, kamilica, pelin, žajbelj, melisa…
eteri na olja1
ETERIČNA OLJA
  • So lahko tudi insekticidi
  • Piretrin: TANACETUM
  • LIMONE: molji
  • META: bolhe
  • PELIN: odganja komarje
glikozidi
GLIKOZIDI:
  • Različni: sladkor + nesladkorna komponenta
  • Glikozidi, ki delujejo na krvni obtok in srce: steroidi: digitalis, šmarnica, oleander
  • Odvajalni: rabarbara
  • Saponini: se penijo čistilna sredstva
  • Flavonoidi: privabljajo žuželke, varujejo rastline pred infekcijo:
  • Protivnetno: kamilica, lipa, bezeg…
gren ine
GRENČINE
  • stimulirajo izločanje želodčnih sokov
  • večajo apetit
  • Tavžentroža samo grenčico
  • pelin, kolmež, rman, hmelj: tudi prijeten vonj
sluzi
SLUZI
  • tvorjo sluz in sladkor
  • v koreninah, semenu, so rezervna hrana
  • prekrijejo sluznico in blažijo kašelj
barvila
BARVILA
  • Žametnica, reseda, ognjič, bezeg
vplivi na u inkovine
VPLIVI NA UČINKOVINE
  • NOTRANJI DEJAVNIKI:genetika
  • ZUNANJI DEJAVNIKI: okolje
  • NAŠE DELO
genetski dejavniki
GENETSKI DEJAVNIKI
  • lastnosti, ki jih rastlina z razmnoževanjem prenaša naprej
  • Vegetativno razmnoževanje: s podtaknjenci
  • S semenom se lastnosti spremenijo
okolje
OKOLJE
  • KLIMA
  • TOPLOTA
  • GEOGRAFSKA ŠIRINA
  • OSVETLITEV
  • PADAVINE
  • ALELOPATIJA
klima
KLIMA
  • Prezimovanje:
  • ZELO DOBRO: oslez, kumina, drobnjak
  • DOBRO: kamilica, sivka, luštrek,
  • SREDNJE: timijan, bazilika, šetraj, melisa
  • SLABO: majaron
svetloba
SVETLOBA
  • Fotosinteza
  • Tvorba učinkovin
  • Ne povsod: alkaloidi ne vpliva
  • Eterična olja ZELO VPLIVA: slabša aroma v senci
  • V SENCI uspevajo: meta, borago
slide19
VODA
  • Pomemben dejavnik
  • Eterično olje: ob cvetnju in po njem
  • V suši oksidacija: rastlina se brani pred stresom, eterično olje razpade
  • DOBRO prenašajo sušo:janež, oslez, črna meta, timijan
  • SLABO: luštrek, meta, baldrijan, vijolica…
na e delo
Naše delo
  • SVEŽE ZELIŠČE
  • NABRANO V PRAVEM ČASU
  • NABRANO S PRAVO VOLJO
  • PRAVILNO POSUŠENO
  • PRAVILNO SHRANJENO
slide21
TLA
  • PREDVSEM JE POMEBEN Ph:
  • POSAMEZNE RASTLINE SE DRUGAČE ODZOVEJO NANJ
  • Manjše razlike v lastnosti tal niso pomembne
  • Pomembno poznavanje posameznih zahtev
  • Hranila
  • HUMUS: baldrijan, boreč, oslez, kumina, luštrek, majaron, melisa, meta, drobnjak
  • APNENEC: komarček, sivka, majaron, ognjič, žajbelj, timjan, ožepek
  • Odcednost tal
kje vse doma gojimo zeli a
Kje vse doma gojimo zelišča
  • Zeliščni vrt
  • Na cvetlični gredi
    • Na škarpi
    • Na balkonu
    • Na okenski polici
  • Na zelenjavnem vrtu
  • V kuhinji
zeli ni vrt
Zeliščni vrt
  • Izbira zelišč: tiste, ki jih potrebujemo
  • Izbira lege
  • Priprava tal
  • So lahko in jan bodo tudi okras okolice
  • Blizu kuhinje (če je šolska kuhinja)
rastlinske droge
RASTLINSKE DROGE
  • RASTLINE: herba: pelin, plahtica, šentjanževka, rman, šetraj, timijan
  • LISTI: folia: oslez, breza, melisa, poprva meta, žajbelj, pelin,
  • CVETOVI: flores: ognjič, kamilica, plavica, sivka, monarda, bezeg,
  • KORENINE: radix: oslez, ameriški slamnik, luštrek,
  • KORENIKE: rhizoma: kolmež
  • PLODOVI: fructus: kumina, koper, koriander, brin
  • SEMENA: semina: lan, mak
vzgoja
VZGOJA
  • Direktna setev
  • Sadike
  • podtaknjenci
zakaj sadike in ne seme
ZAKAJ SADIKE in NE SEME?
  • Nekatere rastline v našem klimatu ne bi dale pridelka, če bi jih sejali direktno: potrebujejo višje temperature za kaljenje in rast: bazilika,
  • Drobno seme mnogih zelišč počasi in težko kali: neenakomerni vznik: veliko plevela in nižji pridelki: praktično vsa zelišča
  • Veliko manjša poraba semena: prednost, saj je seme danes lahko zelo drago
  • Lažja in boljša oskrba mladih rastlinic
  • Z novimi tehnologijami: sadike s koreninsko grudo lahko preko sadik vzgojimo in presadimo skoraj vse rastline
vzgoja sadik doma ali nakup
Vzgoja sadik doma ali nakup?

LASTNA VZGOJA: PREDNOSTI

  • SAMO ČE IMAMO DOBRE POGOJE: primeren rastlinjak, substrate, delovno silo, znanje, kalilni prostor
  • Nižji stroški
  • Večja možnost izbire
  • Lažje prilagajamo datum presajanja trenutnim klimatskim razmeram

LASTNA VZGOJA: SLABOSTI

  • pogosto slabši pogoji za optimalno rast in razvoj mladih rastlinic
  • pomanjkanje znanja in primernega orodja, prostora in s tem slabša kakovost sadik
  • stroški pridelave sadik so lahko na koncu višji, kot če bi sadike kupili
gnojenje
GNOJENJE
  • POMEMBNO: vpliva tudi na količino učinkovin
  • DUŠIK najpomembnejši
  • Prednost dajemo organskim gnojilom.
  • Pomemben humus: ANALIZA ZEMLJE
  • Kislost tal
varstvo pred boleznimi in kodljivci
VARSTVO PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI
  • Naravno
  • Skrb za pripravo zemlje
  • Obdelava tal
  • Pravilno gnojenje
  • Agrotehnični ukrepi
  • Ostanki FF v drogi
  • Zapleveljenost
spravilo pridelka
SPRAVILO PRIDELKA
  • Pomemben pravilen čas, glede na vegetacijo: tehnološka zrelost:
  • Korenovke. Konec letne rasti. V času mirovanja rastlin. Bolje jeseni kot spomladi. tehnologija krompirja ali rdeče pese
  • List: pred cvetenjem
  • Cvet
  • Seme in plod
spravilo pridelka1
SPRAVILO PRIDELKA
  • Ročno
  • PAZI NA RASTLINSKE DELE, ki so uporabni
  • Vremenske razmere, suho, sušenje
  • Čas: kdaj čez dan. Učinkovine, cvetovi..
  • Pazi na gnitje. Ne plastika, košare, kištice
  • Sproten odvoz: ne na soncu
su enje
SUŠENJE
  • Pomemeben proces
  • Ohranitev učinkovin, barve, arome
  • Počasen proces boljši
  • Optimalna temperatura sušenja: 40oC - 50oC
  • Najboljše naravno sušenje: zračen vetroven suh prostor.
  • Ne na soncu,
  • obračanje rastlin
su enje1
SUŠENJE
  • ne v debelih plasteh,
  • 1 m2: 0,5 kg cvetja, 1 –2 kg zeli, 2 – 2,5 kg korenin
  • Pomembna zračna vlaga
  • VROČE ali HLADNO SUŠENJE
  • SUŠIMO obešene v šopkih ali na posebnih mrežah
predelava zeli
PREDELAVA ZELIŠČ
  • DESTILACIJA: eterična olja iz sveže ali suhe droge, destilacijski kotli, droga namočena v vodi, nato s centifugiranjem ločimo vodo od olja
  • ESTRAHIRANJE: s pomočjo topil
zeli ni pripravki
ZELIŠČNI PRIPRAVKI

ČAJ

  • POPAREK: dve čajni žlici suhega zelišča z 200 – 250 ml vode. Stoji 5 do deset min pokrito: hlapna olja krajši čas: listi, cvetpvi, cela zelišča
  • ZAVRETEK: zelišča v hladno vodo, počasi segrevamo do vretja, pustimo pokrito stati 10 min: korenine in cela zelišča
  • PREVRETEK: droga + hladna voda: zavremo, kuhamo 10 – 30 min, : korenine, skorja: 2 žlico droge/0,25l vode
slide94
ČAJ
  • PRELIVEK oz. HLADNI IZVLEČEK: toplotno občutljive učinkovine: sluzi, dve čajni žlici droge + 0,25 l hladne vode pokrito stoji čez noč, najmanj pa 6 ur. Pred uporabo lako segrejemo do temperature, primerne za pitje
  • NIKOLI KOVINSKE POSODE ZA ČAJE
  • NE SLADIMO Z UMETNIMI SLADKORJI ALI SLADKORJEM, lahko med
tinktura
TINKTURA
  • Najpogostejša poleg čajev. ALKOHOL
  • 20 gr droge + 100 ml 70% alkohol (lahko tudi domače žganje, rum)
  • Arnika, ognjič: cvetovi, polovico manj
  • Zaprta posoda,
  • Dnevno stresamo,
  • TRI TEDNE
tinktura1
TINKTURA
  • Odlijemo in precedimo,
  • hranimo v temnem prostoru pri sobni temperaturi
  • 10 20 kapljic popijemo v čaju, običajno trikrat na dan
  • Tudi zunanja masaža, razkuževanje ran, grgranje….
oljni izvle ki
OLJNI IZVLEČKI
  • Različna olja
  • Hladno stiskana najboljša: soja, oljke, sončnice
  • suha zelišča (NE ŠENTJANŽEVKA)
  • HLADNO PRELIVANJE: suho zelišče prekrijemo z oljem in nastavimo na sonce: tri do štiri tedne, precedimo, v temne stekleničke, uporaba so pol leta
  • VROČE PRELIVANJE: tri do štiri ure segrevamo v parni kopeli
sok sve e stisnjena zeli a
SOK: sveže stisnjena zelišča

SIRUP: plast sladkorja, plast svežih zelišč,plast sladkorja, poln kozarec, na soncu za 4 do 5 tednov. Lahko tudi skuhamo zelo močan čaj in dodamo med ali enako količino sladkorja: smrekovi vršički, meta, melisa, citronka

MAZILA: podlaga živalska maščoba ali maslo: razpustimo maščobo in primešamo zelišče, pustimo čez noč, da se ohladi in strdi, nato spet razpustimo maščobo in precedimo v primerne skodelice. Temperatura maščobe ne sme preseči 70oC: obstojnost kratka, v hranimo v hladilniku : ognjič

slide101
ZELIŠČNA VINA
  • ZELIŠČNA ŽGANJA
  • ZDRAVILNE KOPELI
  • ZAČIMBE
  • DIŠAVNICE
  • OLJA IN KIS
  • ZELIŠČNI NAMAZI
  • LIKERJI IN GRENČICE
kje do semena in sadik
KJE DO SEMENA in SADIK
  • SEMENARNA IMA ŽE VELIKO SEMENA
  • AMARANT po internetu
  • CORNUS d.o.o – Logarevci kvalitetne sadike enoletnic in nekaterih trajnic
  • INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE ŽALEC
  • ZELENI HIT d.o.o Ljubljana