OD „ŽAJFE“ DO MILA

1. OD „ŽAJFE“ DO MILA JURE LAKNER, ŽIGA HREN, BLAŽ VALENČIČ, 3. B

2. MILA • To so snovi, katerih molekule so sestavljene iz hidrofilnega in hidrofobnega dela in so zaradi tega topne v vodi in maščobah • Mila so večinoma alkalijske soli višjih maščobnih kislin, na primer natrijeva mila, R-COONa, ki so trdna in kalijeva mila, R-COOK, ki so tekoča, • Posebna vrsta mil so invertna mila, za katera je značilno, da je hodrofobni del vezan v kationu in imajo bekteriocidni učinek, zaradi česar jih uporabljajo kot dezinfekcijska sredstva.

3. ZGODOVINA • Z nastankomognja je nastajalotudimilo, pepeltrdegalesavsebujenatrijev in kalijev lug, ki je osnovnasurovinazaizdelavomila, • lug in maščobo in to je človek odkril, ko je v posodi pekel meso je ugotovil, da mastno posodo zelo lepo opere če jo drgne s pepelom in vodo. • Najbolj znan primer odkritja mila je iz Italije

4. KAKO PRIDOBIVAMO MILO? • Surovine:masti in olja ter maščobne kisline • Iz masti in olja poteka sinteza mil z bazično hidrolizo • Bolj enostavno pridobivamo mila iz maščobnih kislin. Izvedemo nevtralizacijo z vodno raztopino natrijevega ali kalijevega hidroksida,

5. POVRŠINSKA AKTIVNA SREDSTVA • Najpomembnejša funkcija površinsko aktivnih snovi je znižanje površinske napetosti vode in s tem lažje omočenje materialov z vodo, • Snovi, ki znižajo površinsko napetost vode in hkrati omogočajo odstranjevanje madežev iz različnih površin in njihovo disperzijo v vodi, so površinsko aktivna sredstva, • Sredstev za zniževanje površinske napetosti je milo.

6. VRSTE POVRŠINSKO AKTIVNIH SNOVI • Mila • Neionska PAS (sulfonska kislina) • Belila (kisik, vodikov peroksid) • Dodatki: - polikarboksilati, fosfonati, zeoliti - encimi • Optična belila

7. POVRŠINSKA AKTIVNA SREDTSTVA IN OKOLJE • Mila in detergenti, ki nam jih ponujajo različni proizvajalci, so v bistvu formulacije, kar pomeni, da so poleg aktivne komponente v mešanici še dodatki • Zaradi uporabe fosfatov pride do evtrofikacije voda (življenje v zamre)

8. SAPONIFIKACIJA ALI UMILJENJE • Hidroliza in ionizacija maščob • Nastanejo natrijeve ali kalijeve soli maščobnih kislin oz. milo • Pri hidrolizi poteka razpad trigliceridov na maščobne kisline in glicerol, maščobne kisline pa so zelo pomembne

9. IONIZACIJA • Reakcija razgradnje natrijevega hidroksida • Maščobe in olja se ne morejo spremeniti v milo brez prisotnosti močne baze • Ko vodi dodamo natrijev hidroksid, se sprostijo natrijevi in hidroksidni ioni, ki so potrebni pri procesu umiljenja • Sprostitev toplote

10. HIDROLIZA • Triglicerid je ester, estri se lahko umilijo (estrenje =/= umiljenje) • 1. korak umiljenja je razgradnja trigliceridov s pomočjo hidrolize • lug reagira s trigliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, reagiranje z natrijevim ionom • lug reagira z digliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, ki nato reagira z natrijevim ionom • lug reagira z monogliceridom in osvobodi maščobno kislino glicerola, reagiranje z natrijevim ionom, sprememba v milo, glicerol reagira s tremi hidroksidnimi ioni, spremeni v glicerin.

11. Viri • http://www.io-soaps.com/rocnoizdelanomilo.html • http://en.wikipedia.org/wiki/Soap • http://sl.wikipedia.org/wiki/Saponifikacija • http://candleandsoap.about.com/od/soapmakingbasics/a/How-To-Make-Soap.htm • B. Čeh, D. Dolenc. Snovi, okolje in prehrana, Učbenik za kemijo v srednjih strokovnih šolah. Ljubljana: DZS, 2010 • M. Vrtačnik, N. Zupančič Brauwer. Organska kemija. Ljubljana: TZS, 2002 • Kemija. Tržič: Učila International, 2004 • A. Smrdu. Kemija, Snov in spremembe 3, učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Ljubljana: Jutro, 2010