in odlo anje v evop
Download
Skip this Video
Download Presentation
In odločanje v EVOP

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 30

In odločanje v EVOP - PowerPoint PPT Presentation


  • 230 Views
  • Uploaded on

INSTITUCIONALNI OKVIR ES/EU. In odločanje v EVOP. Vsebina. Pogodbeni okvir – kje najdemo določila o institucionalni zgradbi in procesu odločanja – SZVP in EVOP Institucionalni trikotnik in Evropski svet in osnove (sestava, naloge) posameznih institucij SZVP in EVOP – institucije in odločanje.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'In odločanje v EVOP' - ashlyn


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
in odlo anje v evop
INSTITUCIONALNI OKVIR ES/EU

In odločanje v EVOP

vsebina
Vsebina
  • Pogodbeni okvir – kje najdemo določila o institucionalni zgradbi in procesu odločanja – SZVP in EVOP
  • Institucionalni trikotnik in Evropski svet in osnove (sestava, naloge) posameznih institucij
  • SZVP in EVOP – institucije in odločanje
pogodbeni okvir 1
Pogodbeni okvir (1.)
  • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo – PARIŠKA POGODBA
  • Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti
  • in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo – RIMSKI POGODBI
  • Enotna evropska listina
pogodbeni okvir 2
Pogodbeni okvir (2.)
  • Pogodba o Evropski uniji – MAASTRICHTSKA POGODBA
  • Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte
  • Pogodba iz Nice, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte
  • Pogodba o ustavi za Evropo
pes pomembna dolo ila
PES – pomembna določila
  • Člen 2 – Cilji
  • Člen 3 – ukrepi
  • Člen 5 – načeli subsidiarnosti in sorazmernosti
  • Člen 7 – institucije Skupnosti
  • Člen 308 – implicirane pristojnosti
slide6
PEU
  • http://www.svez.gov.si/index.php?id=1116
  • PREAMBULA
  • SKUPNE DOLOČBE
  • DOLOČBE, KI SPREMINJAJO...
  • DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI (Naslov V, t. i. DRUGI STEBER)
  • DOLOČBE O POLICIJSKEM IN PRAVOSODNEM SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH (V VERZIJI IZ AMSTERDAMA)
  • KONČNE DOLOČBE
peu pomembna dolo ila
PEU – pomembna določila
  • Člen 4 – Evropski svet
  • Člen 46 – pristojnosti Sodišča ES – drugi in tretji steber izvzeta
  • Člen 48 – spremembe pogodbe
  • Člen 49 – prošnja za članstvo in postopek obravnave
institucije es eu
Institucije ES/EU

Ožji in širši institucionalni okvir

Evropski svet

Svet (EU)

Sodišče Evropskih skupnosti

Ekonomski in socialni odbor

Evropski parlament

Odbor regij

Računsko sodišče

Komisija

ir i institucionalni okvir
ŠIRŠI INSTITUCIONALNI OKVIR
  • Svetovalna telesa
    • Ecosoc, Odbor regij
  • Nadzor in preiskava
    • Računsko sodišče, Ombudsman, nacionalne institucije
  • Operativne institucije
    • Evropska centralna banka
    • Agencije (Europol, ECHO...)
komisija
KOMISIJA
  • Členi 211-219 PES
  • Osrednje določilo –211. člen PES
    • Komisija ima ekskluzivno pravico zakonodajne iniciative (predloga) in formulacije mnenj
    • Uživa izvršilne pristojnosti; skrbi, da se določila pogodbe in sprejete politike dosledno izvajajo
komisija sestava
Komisija - SESTAVA
  • 25 članov iz prav toliko držav
  • Deluje kot kolegij (seje so zaprte za javnost)
  • Način odločanja: absolutna večina
  • Način imenovanja: najprej se predlaga predsednik
    • Imenuje ga Evropski svet s kvalificirano večino, nominiranca pa mora potrditi Evropski parlament.
  • Nominiranec si izbere ekipo
  • Celotno komisijo mora potrditi Evropski parlament
podro ja dela komisije
Področja dela Komisije
  • So zrcalna slika področij pristojnosti PES.
  • Najpomembnejša področja:
      • Kmetijstvo (prek 40 % delež v proračunu)
      • Okolje (samo kmetijstvo ima širšo zakonodajo)
      • Trgovina (liberalizacija trgovine)
      • Konkurenca (preprečevanje monopolov)
      • Širitev (‘Big bang’ in širitev na JV Evropo)
      • Znanost (‘družba znanja’)
      • Izobraževanje (bolonjska reforma)
evropski parlament
Evropski parlament
  • Pravna podlaga: členi od 189-201
  • Temeljna vloga:
    • sodelovanje v procesih odločanja – različni postopki: soodločanje, sodelovanje, privolitev, posvet
    • pomembna vloga pri sprejemanju proračuna
    • nadzor nad izvršno oblastjo
    • Člen 193 – lahko zaprosi Komisijo, da pripravi predlog zakonodaje, ki je potrebna za uresničevanje ciljev PES
ep sestava in organizacija
EP: sestava in organizacija
  • Neposredne volitve, od leta 1999 po proporcionalnem sistemu v vseh državah članicah
  • Število članov parlamenta iz posamezne države določeno v pogodbi
  • Organizacija dela EP: Plenar, odbori, sekretariat, Predsednik, Biro predsednika (predsednik in podpredsedniki), konferenca predsednikov (predsedniki političnih skupin + 2 člana), Konferenca predsedujočih odborom, Konferenca predsedujočih nacionalnih delegacij
  • Politična organizacija EP: politične skupine
slide15
Potrjuje mednarodne sporazume (300. in 310. člen PES)

Potrdi predsednika Komisije in Komisijo kot celoto (214. člen PES)

Evropski parlament

732 članov

‘Evropske

volitve’

Ima (so)zakonodajno vlogo (251. člen PES)

Izglasuje nezaupnico Komisiji (201. člen PES)

Deluje kot posvetovalno telo (npr. pri SZVP)

slide16
SVET
  • Pravna podlaga: členi 201-210 PES
  • Sestavljajo ga ministri držav članic
  • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije
  • Organizacija:
  • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo
  • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina
  • Okrog 250 delovnih skupin
sestava sveta
Sestava Sveta
  • Sestavljajo ga ministri držav članic
  • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije
  • Organizacija:
  • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo
  • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina
  • Okrog 250 delovnih skupin
odlo anje v svetu
Odločanje v Svetu
  • Odločanje na različne načine

Navadna večina kot osnovno načelo sprejemanja odločitev – 205/1. člen PES

      • “... če ni drugače določeno”
    • Kvalificirana večina (opredeljena v 205/2. členu PES)
    • Soglasje
      • postopoma izginja v I. stebru (npr. 93. člen – davčna politika)
      • ostaja kot izključen način odločanja v II. stebru (SZVP)
  • Problemi: Luksemburški kompromis in “navada je železna srajca”
kaj je kvalificirana ve ina re itev iz nice
Kaj je kvalificirana večina – rešitev iz Nice
  • Predlog sklepa je sprejet, če so izpolnjeni trije pogoji:
    • Število glasov
      • teh mora biti približno 72% od skupnega števila glasov, ki so na voljo v Svetu (345).
    • Število držav članic
      • teh mora biti:
        • eden več kot polovica, če Svet odloča na pobudo Komisije, in
        • vsaj dve tretjini, če pogodba ne predvideva pobude Komisije
    • Število prebivalcev
      • države, ki so za predlog, morajo zastopati vsaj 62% vsega prebivalstva v EU
evropski svet za etki
Evropski svet - začetki
  • Haaški vrh 1969
    • Predstavlja novo obdobje razvoja ES.Predsedniki držav in vlad članic Evropskih skupnosti v Haagu med drugim sprejmejo tudi načelo poglabljanja integracije:
      • poglobitev: Francija se je zavzemala za vsaj neko obliko stalnega srečevanja državnikov za koordiniranje zunanjih politik
    • Etienne Davignon je bil pooblaščen, da pripravi načrt za tak format srečanj
eps za etek institucionalizacije in nastanek evropskega sveta
EPS – začetek institucionalizacije in nastanek Evropskega sveta
  • Kljub notoričnim težavam pri koordinaciji Valéry Giscard d’Estaing predlaga, da se institucionalizacija politične sfere izven Evropskih skupnosti še utrdi (1974)
  • S podporo Helmuta Schmidta predlaga formiranje Evropskega sveta, kar se zgodi v Parizu septembra 1974
opredelitev evropskega sveta
Opredelitev Evropskega sveta
  • Decembra 1974 na sestanku v Parizu predsedniki vlad in držav članic Evropskih skupnosti ustanovijo Evropski svet, ki se naj sreča trikrat letno in po potrebi, v kontekstu političnega sodelovanja
  • Naloga: “svetovalno in usmerjevalno telo” za Evropske skupnosti
  • Praksa je pokazala, da je bil Evropski svet katalizator vse večje integracije držav članic v okviru Evropskih skupnosti!
  • Kritiki: Evropski svet je postal simbol obdobja medvladnega sodelovanja (po luksemburškem kompromisu)
postopno vklju evanje v pogodbeno strukturo
Postopno vključevanje v pogodbeno strukturo
  • Enotna evropska listina (1987)
    • V členu 30 opredeli EPS, ne omenja Evropskega sveta, omenja pa “politične direktorje”, ki so pripravljali delo Evropskega sveta (kot COREPER pripravi delo Sveta)
    • Evropski svet omenjen v Pogodbi o Evropski uniji (vendar NE v PES)
pravna podlaga evropskega sveta
Pravna podlaga Evropskega sveta
  • Pogodba o Evropski uniji, člen D (danes člen 4):
  • Evropski svet daje Evropski uniji nujno pobudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice
  • V Evropskem svetu se sestajajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije. Pomagajo jim ministri za zunanje zadeve držav članic in član Komisije. Evropski svet se pod vodstvom voditelja države ali vlade države članice, ki predseduje Svetu, sestane vsaj dvakrat na leto.
  • Evropski svet predloži Evropskemu parlamentu poročilo po vsakem sestanku in letno pisno poročilo o napredku Unije.
slide25
Institucionalni položaj Evropskega sveta

Evropski svet

Svet

Države članice

Komisija

Skupščina

(EP)

Sodišče

ESS

sestava evropskega sveta
SESTAVA Evropskega sveta
  • Predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije
  • Zasedanje v praksi:
  • ZA MIZO:
  • - voditelji (s predsedujočim na čelu) in zunanji ministri
  • - predsednik Komisije in član Komisije
  • - Generalni sekretar Sveta in njegov namestnik
  • NAVZOČI V DVORANI:
  • - Generalni sekretar Komisije in zapisnikar, po pet uradnikov Predsedstva in sekretariata Sveta, prevajalci.
dejavnosti evropskega sveta
Dejavnosti Evropskega sveta
  • Splošne politične smernice in pobude
  • Odločanje v lastni instanci
  • Razvidnost EU v mednarodni politiki
  • Svečana ratifikacija pomembnih dokumentov
  • Pogajanja o pogodbenih spremembah

NAČIN ODLOČANJA: konsenz

szvp in evop
SZVP in EVOP
  • Pravna podlaga: Naslov V PEU
  • Postopen razvoj od EPS od leta 1970, prek EEL (člen 30) do vključitve v PEU
  • Premiki v razvoju EVOP šele v drugi polovici 1990ih, spremembe v Pogodbi iz Nice, postopen hitrejši razvoj v začetku 2000ih.
odlo anje v szvp
Odločanje v SZVP

EP posvet. vl.

EVROPSKI

SVET

KOMISIJA

pravica do soinciative

Mr CFSP

PREDSEDSTVO

in Sekretariat Sveta

GAERC konsenz

POLICY UNIT

COREPER II

COPS/PSC

EUMC

SVETOVALCI

EUMS

delovne skup.