pregled dejavnosti pedago kega in tituta n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA PowerPoint Presentation
Download Presentation
PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 57

PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA - PowerPoint PPT Presentation


  • 129 Views
  • Uploaded on

PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA. Dejavnosti v povezavi z ARRS Programska skupina PI Programska skupina na Filozofski fakulteti Infrastrukturni program Temeljni in aplikativni projekti Projekti EU Projekti CRP Monografije. Dejavnosti v povezavi z MŠŠ

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA' - afi


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide3

Dejavnosti v povezavi z ARRS

    • Programska skupina PI
    • Programska skupina na Filozofski fakulteti
    • Infrastrukturni program
    • Temeljni in aplikativni projekti
    • Projekti EU
    • Projekti CRP
    • Monografije
slide4

Dejavnosti v povezavi z MŠŠ

    • Mednarodne evalvacijske študije (vir ESS in drugi)
    • Projekti Evropskih socialnih skladov
    • Program Izobraževanje in usposabljanje 2010 (konference, posveti,...)
    • Dejavnosti centra Korak za korakom
    • Letna pogodba o dejavnostih PI za MŠŠ: podpora Svetu za evalvacijo, konference,
    • posodobitveni programi
slide5

MEDNARODNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

I. Raziskave pod okriljem OECD

II. Raziskave pod okriljem IEA – Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov

III. Raziskave pod okriljem Evropske komisije

slide6

PISA 2006

PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment)

Merjenje ‘pripravljenosti na življenje’ oz. kompetenc

2000 (B+m+n), 2003 (b+M+n), 2006(SLO) (b+m+N), 2009(SLO) (B+m+n), 2012(SLO) (b+M+n), ...

približno 60 držav(za članice OECD obvezen)

Ciljna populacija: 15-letniki v izobraževalnem sistemu, v Sloveniji praviloma 1. letnik srednjega izobraževanja

razlike med spoloma naravoslovna pismenost pisa 2006
Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006

Uporaba naravoslovnoznanstvenih podatkov in preverjenih dejstev

Prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj

Znanstveno razlaganje pojavov

Pedagoški inštitut

4. dec 2008

slide9

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS

Nacionalni center raziskave TALIS

PEDAGOŠKI INŠTITUT

Gerbičeva 62

1000 Ljubljana

e-pošta: talis@pei.si

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

raziskava talis
Raziskava TALIS
  • Slovenija skupaj s 23 drugimi državami sodeluje v raziskavi TALIS, ki jo vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD [Organisation for Economic Cooperation and Development].
  • TALIS je prva mednarodna raziskava, pri kateri je glavni poudarek na učnem okolju in delovnih pogojih učiteljev na šolah. Cilj raziskave TALIS je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem učiteljev in njihovim strokovnim spopolnjevanjem ter podatke o pedagoških, vodstvenih in upravnih vprašanjih, ki so povezani z delom ravnatelja.
  • V raziskavi TALIS 2008 so sodelovali učitelji/ce višjih razredov osnovne šole (3. triada programa 9-letne OŠ [ISCED 2 raven]) in ravnatelji/ce šol, na katerih delajo.
  • V državah, ki sodelujejo v raziskavi TALIS je v glavnem delu razis-kave sodelovalo okoli 200 šol in 20 učiteljev na vsaki od teh šol.

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

podro ja obravnavana v talis u
Področja, obravnavana v TALIS-u

Raziskava TALIS 2008 se osredotoča na naslednja področja učnega okolja in šolske kulture, in sicer:

vrednotenje dela učiteljev na šolah ter oblika in narava povratnih informacij, ki jih le-ti prejmejo za svoje delo;

kako različne oblike vrednotenja dela učiteljev vplivajo na metode poučevanja in na njihova prepričanja;

vpliv različnih pristopov in metod na oblikovanje šolskega učnega okolja ter vpliv na delo učiteljev;

ustvarjenje in podpiranje učinkovitega vodenja šole;

vpliv sodobnih trendov v vodenju in upravljanju šol na učitelje in na izobraževalni sistem;

povezanost dejavnosti, prepričanj in stališč učiteljev in ravnateljev s posameznimi dejavniki širšega družbenega okolja.

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

vpra alniki
Vprašalniki

Raziskava TALIS 2008 vsebuje dva vprašalnika, in sicer:

  • vprašalnik za učitelje
  • vprašalnik za ravnatelja

Oba vprašalnika vsebujeta vprašanja o strokovno-pedagoškem delu učiteljev in ravnateljev, stališčih do različnih oblik in metod poučevanja in učenja, povratnih informacijah, ki jihučiteljiprejemajo za svoje delo ter o drugih pedagoških in vodstvenih vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem učiteljskega in ravnateljskega poklica.

Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS 2008 bodo objavljeni 16. junija 2009, ko bo izšlo mednarodno poročilo. VSloveniji pripravljamo nacionalno poročilo ter sekundarne analize podatkov. Načrtujemo tudi posvet in diseminacijo rezultatov.

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

raziskave timss v sloveniji mednarodne evalvacije matemati nega in naravoslovnega izobra evanja

Raziskave TIMSS* v SlovenijiMednarodne evalvacije matematičnega in naravoslovnega izobraževanja

* TIMSS = Trends in International Mathematics and Science Study =

Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja

Pripravila: Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut, Ljubljana

pregled raziskav timss
Pregled raziskav TIMSS
  • Sodelujejo države, ki so članice IEA in kot enotna projektna skupina izvedejo vsako študijo, od leta 1995 dalje, v vsaki državi na enak način. Podatke združijo.
  • Mednarodni projektni center na Boston College: http://timss.bc.edu/
  • IEA (organizacije vseh študij): http://www.iea.nl/studies.html
  • TIMSS za osmi in četrti razred: 1995, 1999, 2003, 2007, 2011, (2015)
  • TIMSS Advanced: zadnji letnik pred univ. študijem: 1995, 2008, (2015)

Slovenija v TIMSS:

  • 1995: drugi, tretji, sedmi, osmi razred osemletke
  • 1999: osmi razred osemletke
  • 2003: tretji 8-letke + četrti 9-letke; sedmi 8-letke + osmi 9-letke; + nacionalno dodan še deveti razred 9-letke
  • 2007: četrti in osmi razred 9-letke
  • 2008: četrti letniki splošne gimnazije (kandidati za splošno maturo)
  • 2011: četrti in osmi razred 9-letke
kako poteka timss na olah
Kako poteka TIMSS na šolah?
  • Vzorec je določen mednarodno, najmanj 150 šol na državo. Upošteva se velikost šole in lahko še katera druga spremenljivka (v TIMSS 2011 so to regije).
  • Vzorec je tajen. Seznama šol, ki so izbrane v vzorec, nikoli nikamor ne posredujemo. Šole se med seboj lahko dogovorijo o izmenjavi rezultatov, vendar za objave podatkov odgovarjajo šole same.
  • Povabljena šola določi šolskega koordinatorja za stik z nacionalnim centrom (NC), ki mu pošlje podatke za vzorec. Učiteljem posreduje gradiva in informacije o raziskavi. Pripravi šolo na izvedbo. Pomaga zunanjemu administratorji, ki pride na šolo s preizkusi znanja in izpelje reševanje testov v razredih.
  • Šole po raziskavi dobijo poročilo o dosežkih svojih učencev v primerjavi z nacionalnimi rezultati. Koordinator izpelje diskusijo o rezultatih, napiše poročilo in ga pošlje NC.
pregled rezultatov dose kov timss
Pregled rezultatov/dosežkov TIMSS

Primerjave znanja:

  • lestvice dosežkov po državah
    • matematičnih in naravoslovnih; po vsebinskih področjih matematike in naravoslovja; po kognitivnih področjih (od 2003 za matematiko, od 2007 za naravoslovje)
    • trendi dosežkov od leta 1995 dalje
  • dosežki glede na druge spremenljivke
    • ozadje učencev (glej poročilo: spol, domače okolje; indeksi stališč)
    • načrtovan kurikulum in obravnavane vsebine
    • učiteljeve karakteristike in razred
    • šolska klima
pregled informacij ki jih sporo a nc
Pregled informacij, ki jih sporoča NC

Mednarodne objave: javno in brezplačno na: http://timss.bc.edu/

    • ob začetku študije objava Izhodišč (Frameworks)
    • tiskovna konferenca 1,5 leta po izvedbi (za TIMSS 11, dec. 2012)
    • javno predvajanje tiskovke na spletu, predstavitev mednarodnega poročila in povzetkov rezultatov
    • objava vseh mednarodnih baz podatkov in navodil za analize
    • objava mednarodnih nalog in vprašalnikov

Objave nacionalnega centra (spletne objave: www.pei.si)

  • Prvi nacionalni rezultati po šolah – interno na šole pol leta po izvedbi
  • Nacionalna konferenca istočasno z mednarodno tiskovko
    • predstavitev nacionalnega poročila, ki obsega tudi nacionalne analize dodatno vključenih kazalcev k mednarodni različici
    • objava slovenskih preizkusov znanja (knjižice + splet)
slovenija v timss za maturante
Slovenija v TIMSS za maturante

V Sloveniji je najintenzivnejši program matematike in fizike maturitetni program, v katerem je 40 % dijakov.

Glavni rezultati

  • Pri nas se veliko več dijakov uči zahtevno matematiko kot drugje.
  • Po matematičnem dosežku so skupaj povprečni, nekatere skupine pa izredno uspešne. Po dosežku v fiziki so zelo uspešni.
  • Velike razlike med regijami.
  • Fantje uspešnejši v matematiki od deklet. V šoli fantje dobivajo nižje ocene pri matematiki za enako znanje kot dekleta.
  • Povezava matura + TIMSS : ocene in izbira ravni mature

(objava: Sodobna pedagogika, april 2010).

slide20

TIMSS zamaturante 2008

TIMSS povprečje

Slovenija, osnovna raven mature

matemati ni dose ki in napovedan tudij
Matematični dosežki in napovedan študij

7.3 % populacije

TIMSS: 539 točk

Mednarodno

TIMSS povprečje

dose ki po skupinah podobnih dijakov skupine med seboj podobni slovenski dijaki
Dosežki po skupinah podobnih dijakov(Skupine: med seboj podobni slovenski dijaki * )

* Več o analizi objavljeno v članku v Matematiki v šoli, marec 2011

slide24

TIMSS za maturante po Sloveniji

Ker so v raziskavi sodelovale vse šole v Sloveniji, lahko primerjamo rezultate po regijah.

Upoštevati moramo, da so regije različno velike in da je v njih različno število gimnazij.

nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih pou evanja gimnazijske matematike 1 3
Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 1/3
  • Učitelji celjske regije se ne čutijo omejene pri pouku zaradi nezainteresiranosti svojih dijakov. Učitelji 83 % dijakov se čutijo nič ali malo omejene pri pouku, v vseh drugih regijah je ta delež manjši od polovice.
  • V Ljubljani, njeni okolici, Mariboru in na Gorenjskem učitelji več kot tretjine dijakovporočajo, da jih pri poučevanju zelo omejujejo dijaki, ki jih snov ne zanima.
  • V celjski, murskosoboški in obalni regiji učitelji več kot 70 % dijakov ne opažajo, da bi dijaki izostajali od preizkusov znanja.V Mariboru to omejuje pri pouku učitelje več kot 60 % dijakov.
  • Večinoma vsi dijaki dobijo DN pri vsaki uri, vendar 25 % dijakov ljubljanske okolice in 33 % dijakov v Mariboru dobi domačo nalogo le pri približno polovici učnih ur.
slide26

Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 2/3

  • V Celjski regiji skoraj ni dijakov, ki bi z nedisciplino ovirali pouk. Učitelji 84 % dijakov so poročali, da jih ta dejavnik sploh nič ne moti.
  • V Mariboru, po drugi strani, učitelji 52 % dijakov poročajo, da jih nedisciplinirani dijaki zelo omejujejo pri poučevanju.
  • Na Celjskem in Dolenjskem učitelji ne čutijo pomanjkanja strojne računalniške opreme (66 % in 57 % jih poroča, da pomanjkanje le te sploh ne ovira pouka), drugje poročajo o motečem pomanjkanju računalnikov.
  • Obenem celjski učitelji ne čutijo pomanjkanja programske opreme (84 % sploh ne in le 15 % da, zelo). Drugje so deleži dijakov, katerih učitelji ne čutijo pomanjkanja med 23 % do 61 %.
slide27

Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 3/3

Nezanimanje dijakov pri pouku moteče za učitelja?

slide29

TIMSS za maturante

Matema-tični dosežki

po Sloveniji in ocene

slide30

Razlike v ocenjevanju fantov in deklet

Fantje, ki pričakujejo določeno oceno iz matematike v šoli, so v TIMSS pokazali toliko znanja, kot dekleta z eno oceno višje.

dose ki
Dosežki
  • Matematika, 8. razred:
    • Slovenija povprečna + od leta 2003 dosežek ostaja povprečen
  • Matematika, 4. razred:
    • Slovenija povprečna
    • Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na povprečnega
  • Naravoslovje, 8. razred:
    • Slovenija na 8. mestu od 59 držav, nadpovprečna
    • Od leta 2003 dosežek ostaja nadpovprečen
  • Naravoslovje, 4. razred:
    • Slovenija na 18. mestu od 36 držav, nadpovprečna
    • Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na nadpovprečnega
slide39

Razvrstitev dosežkov 8. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja

Porazdelitev dosežkov po področjih mat.

Razvrstitev dosežkov 4. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja

slide40

Zaznani problemi na osnovi TIMSS:

Slovenski učenci se nimajo priložnosti naučiti znanj, ki jih v drugih državah učijo do 4. ali do 8. razreda.

  • Veliko vsebin najvišjih dveh mejnikov matematičnega znanja ni v našem učnem načrtu do 8. razreda.
  • Nekatera znanja pri nas niso del izvedenega učnega načrta za vse učence.
  • Večina osmošolcev porabi mnogo več časa kot v drugih državah za razvijanje spretnega računanja z ulomki in decimalnimi števili.
  • Pri nas se porabi za učenje izrazov z neznankami in ostalo algebro mnogo manj časa kot drugje.
  • Ulomke in decimalna števila se drugje večinoma naučijo v 4. razredu, pri nas pa šele v 6. in 7. razredu.
slide43

Razvrstitev dosežkov 4. razreda Slovenije okoli nacionalnega povprečja

Razvrstitev dosežkov 8. razreda Slovenije okoli nacionalnega povprečja

Porazdelitev dosežkov po področjih nar.

na rti za analize timss 2011
Načrti za analize TIMSS 2011

Poleg mednarodnih primerjav načrtujemo v okviru dela na projektu do konca 2013 opraviti še analize in objave dognanj z naslednjih področij:

  • Razlike med regijami (zato imamo povečan vzorec)
  • Ugotavljanje, katere karakteristike imajo učitelji matematike
  • Analiza povezav značilnosti učitelja z odnosom učencev do matematike, dosežka in ocen
  • Analiza ocenjevanja v šoli s pomočjo TIMSS meritve znanja
  • Iskanje strategij za dvig osnovne matematične pismenosti (števila v 4. razredu in algebra v 8. razredu)
  • Povezava bralne pismenosti in matematičnega ter naravoslovnega znanja
mednarodna raziskava bralne pismenosti iea pirls 2001 2006 2011 rl 1991
Mednarodna raziskava bralne pismenosti IEA PIRLS (2001, 2006, 2011), (RL 1991)
  • Preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost cca 10 let) – koliko in kaj otroci razumejo, kar samostojno preberejo.
  • Ozadenjski podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnikov za otroke, starše, učitelje, ravnatelje.
  • Raziskava vsakokrat zajame tretjino šol in približno četrtino populacije 4. razreda.
  • V PIRLS 2011 bo sodelovalo 50 držav (ista populacija kot TIMSS 2011).
  • glavne ugotovitve za Slovenijo po zajemu 2006:
    • bralni dosežki rastejo od leta 1991, izjemen porast od 2001 do 2006 (Slovenija je ena od štirih drav, ki so najbolj napredovale, vendar po dosežkih še vedno zaostaja za veliko večino zahodnoevropskih držav),
    • velike razlike med šolami, večinoma na račun socialnega ozadja otrok (10% razlik lahko pripišemo šoli),
    • otroci izobraženih staršev izjemno so izjemno napredovali, ostali le malo ali nič.
slide48

Poglavitni cilji:

  • - raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah pripravljajo na državljanstvo;
  • - poročati o dosežkih iz vednosti, konceptualnega razumevanja in kompetenc na področju državljanskega izobraževanja in vzgoje;
  • zbrati in analizirati podatke o stališčih na področju državljanstva in pripravljenosti do sodelovanja v državljanskih aktivnostih.
  • za Slovenijo pa je raziskava pomembna tudi zaradi intenzivnega dogajanja na področju kurikularnega urejanja državljanske vzgoje.
slide49

Pomembni podatki

- Število sodelujočih držav: 37

- Ciljna populacija: učenci 8. razredov (v Sloveniji tudi učenci 9 razredov)

- Število sodelujočih šol v vsaki državi: 150-170 šol

- Število vseh vprašalnikov: 6

- Število vprašalnikov za učence: 3 (kognitivni, stališčni in evropski modul)

- Dodatni vprašalniki: šolski, učiteljski, nacionalni

- Izvedba raziskave na šolah: marec 2009

- Objava mednarodnega poročila: oktober 2010

razvojno razsikovalni center pedago kih iniciativ korak za korakom
RAZVOJNO-RAZSIKOVALNI CENTER PEDAGOŠKIH INICIATIV KORAK ZA KORAKOM

Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana,

telefon/fax 01 429 20 20/ 01 429 20 25

e-naslov: step.si@siol.net

spletna stran: www.korakzakorakom.si

osnovni podatki
Osnovni podatki

Ustanovljen

1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil iniciiran na Zavodu za odprto družbo Slovenije 1994

Zaposleni

2,5-3 delavci

Viri financiranja

do 2008 več kot polovica iz mednarodnih virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov in deloma iz raziskovalne dejavnosti

poslanstvo
POSLANSTVO

Raziskovanje, implementacija in evalvacija

iniciativ, ki prispevajo k prenosu teoretskih spoznanj v neposredno prakso na področju:

  • kakovosti
  • zagotavljanju enakih možnosti
  • vključevanju staršev in skupnosti
  • uresničevanju demokratičnih vrednot

Pretežno na področju predšolske vzgoje in

prve triade osnovne šole

dejavnosti

Aplikativne

In evalvacijske

študije

Mreženje

doma in v

tujini

Diseminacija

publikacije,

IKT podpora,

posveti

Poslanstvo

Profesionalni

razvoj

Zagovorništvo

kakovosti in

enakih možnosti

Ekspertno

delo

v tujini

Podporni sistemi

kakovosti:

mentorstvo,

certifikacija

DEJAVNOSTI
slide54
Smo del javne institucije, financiramo pa se v glavnem na trgu. Posledice: drobljenje aktivnosti, odzivanje na tržne možnosti, kadrovske težave.

Ocenjujemo, da ministrstvo namenja premalo pozornosti procesnim indikatorjem kakovosti kot so: interakcija, različnost, inkluzija in demokratične vrednote, partnerstvo s starši in skupnostjo, strategije smiselnega učenja in poučevanja, spodbudno učno okolje. (Primer: Mednarodni certifikat odličnosti ni mogoče ustrezno ovrednotiti znotraj trenutno veljavnega pravilnika o napredovanju).

Kakovostna zgodnja intervencija je lahko učinkovito sredstvo za premagovanje neenakosti. Poudarek pa je na kakovosti (strukturni in procesni) ter zgodnji intervenciji (Hekman 2008)- prej ko začnemo vlagati v človeški kapital večja je stopnja povratka)

slide55
Vpetost v mednarodni prostor nam nudi boljši uvid v to kar je aktualno na globalnem nivoju vendar je te ideje težko uveljaviti na nivoju ministrstva:

Ocenjevanje predbralne pismenost otrok, katerih jezik ni jezik večine in načrtovanje ukrepov

Zagovorništvo kakovostne vzgoje in izobraževanja (Osveščanje lokalnih skupnosti , Opolnomočenje staršev - zlasti v najzgodnješih letih)

Interni in eksterni strokovni monitoring, mentorstvo in supervizija kot del podpornega sistema vsakege vrtca in šole in kot nujni pogoj za razvijanje kakovosti in profesionalnega razvoja

Težjo dostopnost podatkov o posebej ogroženih skupin otrok (Romi, otroci, ki niso v vrtcu ipd)

slide56

Viri in vključenost mednarodnih evalvacijskih študij v področje vzgoje in izobraževanja

  • Projekt Evropskega socialnega sklada 2008-2013: Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij
  • Infrastrukturni program ARRS 2009-2014
  • Infrastrukturna sredstva ARRS 2009-2014
  • Sekundarne analize: projekti CRP, temeljni in aplikativni projekti ARRS, programski skupini PI in FF, naročila MŠŠ,
  • Sodelovanje sodelavcev PI v komisijah, svetih (SUMR, Svet za evalvacijo, NPZ, ... )
  • Sodelovanje sodelavcev PI z zavodi in ustanovami (MŠŠ, Zavod za šolstvo, Državni izpitni center, univerze, šole, ...)